Rdeči fižol: koristne lastnosti in recepti za pripravo
Stročnice veljajo za dragoceno dietno hrano: bogate so z rastlinskimi beljakovinami, a niso tako mastne kot oreščki. Zato jih uživajo za vzdrževanje in nasičenje telesa tudi pri hujšanju in aktivnem ukvarjanju s športom. Rdeči fižol med svojimi sorodniki izstopa zaradi ogromne koristi za srčno-žilni in reproduktivni sistem ter za ohranjanje zdravja živcev. Preberite več o koristih in najboljših receptih z rdečim fižolom – vse, kar ste želeli vedeti.
- Sestava rdečega fižola
- Kalorična vrednost in hranilna vrednost
- Sorte rdečega fižola
- Koristne lastnosti rdečega fižola
- Splošne koristi
- Za ženske
- Za moške
- Za otroke
- Pri hujšanju
- Med nosečnostjo
- Med dojenjem
- Rdeči fižol v medicini
- Pri pankreatitisu
- Pri sladkorni bolezni
- Pri boleznih prebavil
- Pri ledvičnih kamnih
- Recepti ljudske medicine na osnovi rdečega fižola
- Uporaba rdečega fižola v kozmetologiji
- Kaj lahko pripravimo iz rdečega fižola
- Rdeči fižol za dieto
- Nasitni prigrizki s fižolom
- Prve jedi s fižolom
- Sveže solate s kuhanim rdečim fižolom
- Izbira in shranjevanje rdečega fižola
- Škodljivost in kontraindikacije
- Zanimiva dejstva o fižolu
Sestava rdečega fižola
Rdeči fižol je znan po visoki vsebnosti železa in bakra, kar zagotavlja zdravje krvi in splošno krepitev telesa. Zato izdelek pogosto priporočajo za vključitev v prehrano po dolgotrajnih prehladnih boleznih, pri anemiji, izgubi krvi, nizki telesni teži in številnih drugih težavah.

Prav tako fižol vsebuje:
- Magnezij – izjemno pomembna sestavina za zdravje živčnega sistema. Njegovo uživanje zagotavlja okrevanje po stresu in čustvenih pretresih, spodbuja jasno mišljenje in spomin, hitrost preklapljanja in druge reakcije, poleg tega sodeluje v presnovi.
- Kalij – eden glavnih elementov, ki podpira zdravo delovanje srca in spodbuja ledvično aktivnost. Pomaga pri izločanju odvečne tekočine iz telesa.
- Kalcij, ki podpira zdravje kosti in normalen krvni tlak.
- Fosfor, potreben za izvajanje živčnih procesov, krepi kosti in zobe.
- Jod – nepogrešljiv regulator delovanja ščitnice, od katerega so odvisni hormonsko ravnovesje, dobro počutje in metabolizem.
- Žveplo, ki pomaga v boju proti zastrupitvam in okužbam, zagotavlja razkuževalni in protivnetni učinek. Prav tako odpravlja prhljaj, luščenje in dermatitise, aktivno se bori proti glivičnim boleznim.
- Cink zagotavlja zdrav metabolizem, čisti kožo in prispeva k nastajanju moških hormonov.
Med vitamini, ki jih vsebuje fižol:
- Karoten, potreben za procese celjenja, obnove ter ohranjanja ostrine vida.
- Vitamini skupine B, ki podpirajo imunost in zdravje živčevja, vključno s folno kislino, potrebno za uravnavanje hormonskega ravnovesja.
- Vitamini E, K, C, ki izločajo toksine in zagotavljajo zdravje celic in krvi.
Poleg tega fižol vsebuje pomembno spojino za sladkorne bolnike – arginin. Ta snov pomaga razgrajevati sladkor in vzdrževati njegovo normalno raven v krvi, s čimer zmanjšuje potreben odmerek insulina.
Fižol deluje kot antioksidant, pomaga očistiti telo in prinaša zalogo koristnih snovi za obnovo, zato ima pomlajevalni učinek. Fižol priporočajo za uživanje že od zgodnjega otroštva, zlasti pa odraslim, med nosečnostjo, med športom in prehladom za pospešitev obnovitvenih procesov.
Kalorična vrednost in hranilna vrednost
Zrel fižol se hrani v posušeni ali konzervirani obliki. Njegova kalorična vrednost je do 300 kcal na 100 gramov, vendar kuhan fižol prinese le 90–120 kcal. To je srednje kaloričen izdelek, ki lahko nadomesti težje živalske beljakovine in dopolni prehrano pri alergiji na žita.
Z vidika hranilne vrednosti fižol vsebuje približno 8 g beljakovin, 15 g ogljikovih hidratov in le 0,5 g maščob. 7 g predstavljajo prehranske vlaknine, preostalo je voda. Izdelek ne vsebuje holesterola in lahko popolnoma nadomesti mesne in ribje sestavine v prehrani, zato fižol uporabljamo:
- med postom;
- pri vegetarijanski prehrani;
- pri dietah za bolezni srca in ožilja;
- pri športnih dietah in za hujšanje;
- v otroški prehrani in za starejše ljudi.
Uživanje fižola pomaga ohranjati občutek sitosti 6–8 ur, kar je zelo koristno za ljudi z nerednim delovnim urnikom, na pohodih, pri intenzivnih fizičnih obremenitvah in v obdobju intenzivne rasti pri otrocih.
Dovolj je uživati do 800 g fižola na teden, pri čemer ga dodajamo tako v tople juhe in glavne jedi kot v hladne prigrizke. Stročnice se najbolje prebavljajo zjutraj in popoldne, kar zagotavlja hranljiv zajtrk in nasiten kosilo. Ni priporočljivo jesti fižola ponoči: beljakovine se prebavljajo približno 6 ur, to pa bi moralo potekati v obdobju budnosti.
Na dan naj ženske ne zaužijejo več kot 200 g fižola, moški pa 250–300 g. V starosti je treba uživanje zmanjšati za 2–3 krat in spremljati, ali se telo spopada s stročnicami.
Sorte rdečega fižola
V času gojenja te zelenjave po vsem planetu je bilo vzgojenih več kot 100 sort fižola, ki se razlikujejo po okusu, hranilni vrednosti in prisotnosti določenih elementov v njegovi sestavi. Rdeči fižol je na splošno stabilen glede vsebnosti koristnih snovi, zato ni treba iskati posebnih sort: vsaka od njih bo dragocena za telo.
Vrsta fižola je bolj pomembna za vrtičkarje, ki si prizadevajo posaditi zgodnje in rodovitne sorte.
- Navadni rdeči fižol ima precej velike stroke in dozori v 2 mesecih. Pridelek je do 2,5 kg na kvadratni meter.
- Čokoladnica je zelo okusen in nežen velik fižol, ki dozori v 100 dneh in da do 3,5 kg pridelka na 1 m².
- Fižol Rdeča kapica je dvobarvna sorta, ki da približno 3 kg čvrstih, dobro shranljivih zrn. Plodovi dozorijo v več kot 3 mesecih.
- Obstaja tudi mehiška sorta Pinto – okusen rumen fižol s progami. Daje manj pridelka, vendar se odlikuje po polnejšem okusu.
Sorte rdečega fižola spadajo med suhe, ki jih je treba luščiti. Stroki teh zrn se od sladkega fižola razlikujejo po trdoti in niso užitni. So pa zrna sama vedno bogata z beljakovinami in škrobom. Pravilno pripravljen fižol se skuha v mehak in nežen pire, ki postane zelo lahek in okusen prigrizek.
Običajno imajo rdeča zrna gostejše membrane, zato jih je treba pred kuhanjem dobro namočiti. Lupine rdečega fižola pa se uporabljajo za zdravilne poparke, za zdravljenje srca in sečil. Zunanja lupina plodov vsebuje visoko koncentracijo zaščitnih snovi, ki zagotavljajo razkužilni in protivnetni učinek.
Koristne lastnosti rdečega fižola
Splošne koristi
Fižol, bogat s popolnim naborom vitaminov in mikroelementov, lahko velja za popolno osnovno jed v prehrani, saj telesu zagotavlja vse potrebne aminokisline in koristne spojine.

Popolnoma nadomešča meso, ribe in jajčne izdelke v prehrani vegetarijancev, med postom in dietami. To pomaga znatno razbremeniti telo, saj prebava stročnic porabi manj energije. Fižol se lahko prebavi in spodbuja kurjenje odvečnih maščob. Med dragocene lastnosti rdečih sort fižola sodijo:
- Celovito čiščenje telesa, spodbujanje delovanja ledvic in izločanje odvečne tekočine, odstranjevanje toksinov.
- Spodbujanje srčnega delovanja, krepitev mišičnega tkiva in sten ožilja, povečanje elastičnosti kože in pospeševanje regeneracijskih procesov.
- Antioksidativni in pomlajevalni učinek, normalizacija presnovnih procesov, nadzor apetita in hormonskega ravnovesja.
- Krepitev živčnega sistema, normalizacija spalnega cikla, odpravljanje kronične utrujenosti in depresije, povečane tesnobe ter zaviranje razvoja degenerativnih motenj.
- Sodelovanje pri tvorbi krvi, zvišanje ravni eritrocitov.
- Oblikovanje zdrave imunosti in povečanje obrambnih moči telesa.
- Protivnetni učinek, zlasti na organe male medenice: izločalni in spolni sistem – preventiva moških bolezni.
- Znižanje ravni holesterola in sladkorja v krvi, normalizacija tlaka.
- Zdravljenje kožnih bolezni, vključno z glivičnimi in bakterijskimi, odpravljanje prhljaja in otomikoze.
- Podpora telesu pri zdravljenju neplodnosti.
Glavne lastnosti fižola veljajo za bogatenje krvi, zaščito srčno-žilnega sistema ter naravni pomirjevalni učinek. Zato je nepogrešljiv v prehrani pozno jeseni, ob nastopu mraza, in spomladi, po dolgotrajnem zimskem stresu. Pomaga okrepiti telo in obnoviti zaloge koristnih snovi, poleg tega pa preprečuje stresno prenajedanje, saj nasiti za ves dan in zmanjša željo po sladkem.
Za ženske
Ženske zelo cenijo pomlajevalne lastnosti fižola. Sposoben je očistiti kožo izpuščajev, normalizirati polt, odpraviti znake utrujenosti. Poleg tega dvigne razpoloženje, stabilizira čustveno stanje, poveča libido, zmanjša napetost. To je še posebej pomembno med kritičnimi dnevi in po menopavzi.
Prav tako rdeči fižol spodbuja plodnost in povečuje možnosti za nosečnost pri ljudeh s težavami na tem področju. Fižol ne le ščiti pred vnetji in normalizira proizvodnjo hormonov, ampak tudi pripravi žensko telo na nošnjo ploda, tako da ga oskrbuje s folno kislino.
Plodovi fižola olajšajo hujšanje, povečujejo tonus in vzdržljivost telesa, zato so koristni pri treningih v telovadnici in fitnesu. Fižol hitro poteši lakoto in omogoča, da ne razmišljate o prigrizkih, zaradi česar je lažje ne le shujšati, ampak tudi opustiti slabe navade.
Za moške
Moškim bo fižol pomagal zaščititi pred boleznimi srca, zmanjšal bo tveganje za srčni infarkt ali razvoj ateroskleroze. Prav tako je dober za preprečevanje impotence in bolezni prostate. Cink v fižolu prispeva k proizvodnji zdrave semenske tekočine in zadostne količine testosterona. Kalcij, železo in vitamini prispevajo k povečanju moči in spolne vzdržljivosti.
Športnikom fižol pomaga vzdrževati normalno vodno ravnovesje v telesu, lažje potiti in nadomestiti solno sestavo. Sestavine rdeče stročnice povečujejo vzdržljivost med močnostnimi obremenitvami in pomagajo hitreje obnoviti moči.
Mladostnikom bo fižol v prehrani pomagal lažje prestati prehodno obdobje in prestrukturiranje telesa, odpravil bo akne in povečano razdražljivost ter pripomogel k oblikovanju mišične mase.
Za otroke
Ker je zrel fižol precej gost izdelek in beljakovine stročnic včasih povzročajo alergijske reakcije, je treba otrokovo telo na novo sestavino navajati postopoma in paziti, ali se pojavijo izpuščaji in motnje črevesja.
Fižol uvajamo po 2. letu starosti. Dokler malček ni samostojen pri hranjenju, ga je treba pretlačiti v pire in dodajati po žlico k glavnim jedem. Sčasoma lahko porcijo povečate. Fižola ne dajemo hkrati z živalskimi beljakovinami: mesom, jajci – ali krušnimi izdelki, kašami. Otroku lahko daste fižol 2–3 krat na teden.
V predšolski in šolski dobi otrokom ponujamo polne porcije 'nadomestka mesa', vendar ne več kot 3-krat na teden, izmenično z drugimi živili. Če otrok rad jé fižol in ga pogosteje zahteva, je treba preveriti, ali ima pomanjkanje magnezija ali železa, in prehrano dopolniti z zelenjavo: brokolijem, špinačo, oreščki. Pri anemiji lahko otroka redno hranimo s fižolom, na primer 5-krat na teden, dokler se raven železa ne poveča. Nato je obvezen premor.
V otroški prehrani ne sme biti preveč fižola: njegove sestavine lahko dražijo želodec, pri otrocih pa je sluznica še zelo občutljiva. Poleg tega je treba v otroštvu beljakovine in kalcij iz rastlinske hrane obvezno dopolnjevati z mlečnimi izdelki in jih izmenjevati.
Pri hujšanju
Razlog za izgubo nekaj kilogramov je lahko ne le želja po vitkosti, ampak tudi medicinske indikacije. Na primer, pri sladkorni bolezni ali boleznih srca prekomerna teža močno obremeni telo. Tu na pomoč pride fižol, ki lahko popolnoma nadomesti živila, ki vsebujejo holesterol: meso, jajca, olja.

Zaradi vsebnosti prehranskih vlaknin fižol čisti črevesje, odstranjuje toksine, s čimer izboljša absorpcijo koristnih snovi, normalizacijo presnove in počutje. Na fižolovi dieti lahko sprva občutite nelagodje, dokler se telo čisti in preoblikuje. Vendar pa lahko že po 3–5 dneh občutite lahkotnost, povečanje vzdržljivosti in delovne sposobnosti, krepitev živčnega sistema in stabilizacijo notranjih procesov: redno odvajanje blata, normalen apetit, hitro uspavanje, zmanjšanje želje po sladkem, nikotinu in alkoholu.
Ker lahko stročnične beljakovine dražijo želodec, jih je v dietni prehrani najbolje kombinirati z veliko lahke vlaknine: zelje, kumare, bučke, jabolka. Hitri prebavi pripomore tudi obilno toplo pitje.
Fižola ne smemo kombinirati z agresivnimi kislimi sokovi, da ne bi izzvali napadov pankreatitisa, gastritisa in zgage. Zato fižola ne kombiniramo z grenivko, granatnim jabolkom, češnjami.
Če je v življenju veliko aktivnosti, fizičnih obremenitev ali pogosto prihaja do prehladov, lahko uživanje fižola povečate, vendar pri nizki aktivnosti izdelek ne bo pripomogel k izgorevanju maščob, ampak bo le pomagal vzpostaviti prebavo in dlje časa zdržati brez prigrizkov.
Fižol je pomembno začiniti z oljem, na dietah so za to primernejša delikatesna oreščkova in zrnata olja: sezamovo, konopljino, laneno, bučno.
Občasno je treba narediti premor, izključiti stročnice iz prehrane, da se telo odvadi njihovega delovanja. Kljub temu lahko fižol uvedete v reden jedilnik. Zaradi take sestavine je veliko lažje izstopiti iz stroge diete, da se odvečni kilogrami ne vrnejo.
Med nosečnostjo
Ženskam, ki pričakujejo otroka, je fižol v prehrani nujen. Ohranjal bo normalno raven hemoglobina, imuniteto in moč telesa, pripomogel k pravilnemu oblikovanju okostja in notranjih organov otroka. Redno uživanje fižola pred nosečnostjo v prvem trimesečju bo telo nasičilo s folno kislino, kar je pomembno za pravilen razvoj otrokovega živčnega sistema.
Z fižolom v prehrani se bo ženska manj utrujala in počutila mirnejše. Toda tega izdelka ne sme prenajedati. Prekomerno uživanje lahko povzroči ne le zaprtje in neželen diuretični učinek, ampak tudi alergijske reakcije.
Med dojenjem
Rdeči fižol, bogat s kalcijem, fosforjem in železom, bistveno izboljša kakovost mleka, vendar ga je treba uživati previdno, saj lahko pri otroku nastopi zaprtje ali tako imenovane kolike. Poskusite ga uvesti v svojo prehrano 1 mesec po porodu. Med dojenjem je priporočljivo zmanjšati uživanje izdelka na 1–2 krat na teden in pozorno spremljati otrokovo reakcijo.
Rdeči fižol v medicini
Kardiologi priporočajo vključitev fižola v prehrano pri boleznih srca, endokrinologi pa ta izdelek priporočajo pri aterosklerozi in sladkorni bolezni. Fižol dokaj hitro normalizira sestavo krvi, izloča holesterol in znižuje sladkor, s čimer preprečuje nenadne skoke njegove ravni. Prav tako izdelek obvezno vključijo v prehrano pri anemiji in po hudih boleznih za okrevanje telesa.

Pri pankreatitisu
Pri pankreatitisu se z izdelkom ne smemo pretiravati. Nekatere kompleksne beljakovine v fižolu lahko sprožijo poslabšanje bolezni, zato je pred uvedbo v prehrano priporočljivo posvetovanje z zdravnikom. Ker se ta bolezen pogosto pojavlja pri starejših ljudeh, jim zdravniki priporočajo, naj se izogibajo pogostemu uživanju stročnic. Kljub temu lahko poparek iz fižolovih strokov pozitivno vpliva na organizem.
Pri sladkorni bolezni
Fižol je bogat z dragoceno spojino argininom, ki deluje podobno kot inzulin. Pri uživanju jedi z rdečim fižolom se raven sladkorja zniža skoraj za polovico, pri čemer se lahko zmanjšajo odmerki inzulina.
Poleg tega fižol nadzoruje apetit in občutek lakote, spodbuja hujšanje, kar bo pomembno za ljudi s sladkorno boleznijo, ki trpijo zaradi debelosti. Vitamini A, E in druge snovi prispevajo k izboljšanju vida in zdravljenju kože, ki pogosto trpita pri napredovalih oblikah bolezni.
Fižol pripravljajo ne le kot glavno jed, ampak tudi kot sladico, kar bo diabetikom pomagalo nadomestiti škodljive izdelke, ne da bi si odrekli sladico.
Pomembno: Glikemični indeks rdečega fižola — 35 enot. Najvišji GI ima konzervirani fižol — 74 enot.
Pri boleznih prebavil
Če so prisotne poškodbe prebavil, zdravniki običajno prepovedujejo uživanje fižola. Sestavine izdelka lahko sprožijo poslabšanje kroničnih bolezni in porušijo kislinsko-bazično ravnovesje, zato se je treba pred uvedbo fižola v prehrano v vsakem posameznem primeru posvetovati z zdravnikom.
Pri ledvičnih kamnih
Čeprav ima fižol diuretični učinek in pomaga pri izločanju odvečne vode iz telesa ter lajša vnetne procese, ga brez posveta z zdravnikom ni priporočljivo uživati. Stanja, kot so protin, nefritis, cistitis, ne prenašajo visoke ravni sečne kisline, fižol pa vsebuje spojine, ki spodbujajo njeno tvorjenje.
Recepti ljudske medicine na osnovi rdečega fižola
Ljudska medicina ponuja veliko receptov, ki temeljijo na koristnih lastnostih rdečega fižola. Zdravilno delovanje imajo tako posušeni fižolovi stroki kot tudi skuhani cvetovi in plodovi. Pomagajo pri gastritisu in pankreatitisu, edemih in bronhitisu, artritisu in sladkorni bolezni, ledvičnih kamnih in kamnih v mehurju.
- Pankreatitis. Pri kroničnem poteku je priporočljivo jemanje soka stročjega fižola v fazi mlečne zrelosti. Na pol kozarca soka dodajo pol žlice medu in ga trikrat na dan zaužijejo.
- Sladkorna bolezen. Pri diabetesu tipa 2 uporabljajo poparjene stroke rdečega fižola, ki vsebujejo glukokinin. 3 žlice zmletih posušenih strokov poparite v termosu z 2 skodelicama vrele vode za 6 ur. Vzemite pol ure pred jedjo po 1 žlico.
- Bolezen ledvičnih kamnov. Odvar iz cvetov rdečega fižola se uporablja za izločanje kamnov iz žolčnika in ledvic. 20 g cvetov prelijte s skodelico vrele vode za 10 minut in vzemite po pol skodelice do 4-krat na dan.
- Celjenje ran. Rdeči fižol, zmlet v moko, ima zdravilne lastnosti. Zmešajte ga z vodo v razmerju 1:1 in dodajte malo medu. Dobljeno ploščico priložite na mesta opeklin, gnojnih obolenj, žarišč ekcema. Tak obklop ima antibakterijsko delovanje in sušilni učinek na vnetja.
Uporaba rdečega fižola v kozmetologiji
Iz strokov fižola pripravljajo poparke, ki krepijo strukturo las in nohtov ter povečujejo elastičnost kože. Izpiranje las s takšnim balzamom in uporaba tonika za obraz ščiti povrhnjico pred negativnimi vplivi okolja, pomaga odpraviti sledi aken, pomiriti draženja, maske iz fižolove kašice pa dobro hranijo kožo in pramene, odpravljajo luščenje in prhljaj, lajšajo vnetne reakcije ter pomagajo zadrževati vlago.
Fižol je nekakšno »pomlajevalno jabolko«, ki ščiti pred gubami, ohlapnostjo in utrujenim videzom kože. Izboljša polt in naredi kožo svežo, pospešuje regeneracijo celic. Izdelek je bolj primeren za suho in normalno kožo ter za starostne spremembe na obrazu.
Kaj lahko pripravimo iz rdečega fižola
Rdeči fižol je edinstvena surovina, iz katere lahko pripravljamo hladne in tople jedi, priloge, omake za juhe, nadeve za pite in celo sladice. Na naših mizah najpogosteje srečamo jedi kavkaške kuhinje na osnovi fižola. So precej nasitne in hkrati lahke. Na primer, lahko pripravite fižol s cilantrom in česnom v kislo-oljni omaki – to bo odličen prigrizek k poletnim nizkokaloričnim solatam, med izleti na žar pa bo nadomestilo meso za vegane.

Rdeči fižol za dieto
- Za lahko zelenjavno predjed lahko dušite kuhan fižol s celerjem in brokolijem, dodajte začimbe: por, koriander, cilantro, česen. Jedi lahko popestrite z zdrobljenimi oreščki: orehi ali pinjolami. Takšna priloga je dobra tako topla kot hladna.
- Obstaja odličen recept za pekoč fižol. Za to kuhan fižol dušimo s papriko, čebulo, pekočimi papričicami in paradižnikovo mezgo. To jed lahko postrežemo z rženimi ali belimi otrobovimi ploščicami.
- Za obilen zajtrk fižol dušimo s koruzo in korenjem. Dodamo lahko česen in sojino omako. Na dietah to jed postrežemo s pustim rižem, v običajni prehrani pa lahko kašo dušimo na maslu skupaj z zelenjavo.
Nasitni prigrizki s fižolom
Obstaja zelo zanimiv recept za ribjo jed z rdečim fižolom. Kuhan fižol marinirajte s čebulo (lahko izberete rdečo sorto) in dodajte nasoljenega sleda v rezinah. Jed lahko potresete z najljubšimi zelišči.
Nekaterim je všeč rdeči fižol z gobami. Za to bukovače ali druge gobe popražite na olju, dajte v ponev fižol, na koncu dodajte čebulo, da se ne prepraži, in rožmarin. Pred serviranjem lahko dodate malo limoninega soka.
Prve jedi s fižolom
Prav z rdečim fižolom običajno nadomestijo ali dopolnijo mesno komponento v postni soljanki ali juhah z dimljenim mesom. Lahko pripravite tudi juho iz fižola. Za to v juho iz fižola dodajte piščančjo (ni obvezno), malo krompirja, praženo čebulo, sladko papriko in pastinak. Juha postane lahka in nasitna.
Da pripravite okusno kremno juho, kuhan fižol zmešajte z baziliko, česnom, korenčkom in maslom. Druga možnost – s špinačo in paradižniki.
Sveže solate s kuhanim rdečim fižolom
Izdelek odlično dopolnjuje zelene solate. Na primer, lahko ga dodajate namesto gob ali oliv v »grško« pripravo. Okusna je solata s fižolom, pekinškim zeljem, solato in jabolčkom.
Obstaja še ena možnost:
- Paradižniki.
- Rdeča čebula.
- Temen kuhan fižol.
- Špinača in drugo zelenje.
V »težkih« prigrizkih fižol dajte v »Kitajsko« solato iz vloženega korenja, jajc, piščančjega fileja in čebule, ki jo prelijete z majonezo.
Pretlačen fižol s česnom in začimbami lahko povaljate v drobtinah in ocvrete zelenjavne kotlete, ki nadomestijo mesno. Jeste jih s prilogami in v prigrizkih z lavašem in svežo zelenjavo.
Da pripravite sladico s fižolom, ga dušite v lončku v smetani z dodanim sladkorjem in nageljnovimi žličnicami. V jedi so lahko rozine, suhe marelice, suhe slive in oreščki. Obstaja tudi eksotičen recept s pomarančami. Za to fižol dušite v sirupu s citrusovim sokom in mesom.
Zelenjavne enolončnice s fižolom ali vložen fižol lahko zaprete za zimo: domače zaloge ohranijo več koristnih sestavin kot tovarniške konzerve. Lahko pripravite tudi polizdelek – soljen fižol, ki ga pozimi lahko dodate v katero koli jed. To storite najpogosteje, ko imate svež fižol z vrta, da ga ne sušite.
Izbira in shranjevanje rdečega fižola
Rdeči fižol za kuhinjo praviloma kupite v suhem stanju. Pri izbiri morate biti pozorni na stanje fižola:

- Ne smejo biti nagubani in presušeni;
- Izključena je prisotnost poškodb in zlomov;
- Zrna morajo biti enake velikosti, brez obloge ali vlage;
- Suh fižol nima vonja.
Različne sorte lahko shranjujete v skupni posodi pri sobni temperaturi. Zaželeno je izbrati stekleno ali keramično posodo – kozarce s pokrovi. Fižol lahko hranite tudi v vrečah, če v prostoru ni odvečne vlage.
Škodljivost in kontraindikacije
Nekatere sorte stročnic lahko povzročijo alergije (v primerih individualne intolerance). Zato, če opazite nelagodje v črevesju, zgago, srbenje, splošno slabo počutje, se morate odpovedati izdelku. Včasih pride do prekomernega nastajanja plinov v telesu zaradi toksinov. Zmerno uživanje običajno ne povzroča nobenega nelagodja.
V posameznih primerih lahko fižol povzroči zaprtje ali prebavne motnje. Potem lahko poskusite mehkejše sorte ali zeleno sorto v strokih. Prekomerno uživanje fižola lahko povzroči motnje pri absorpciji nekaterih hranilnih snovi ter draženje sluznic in občutek teže. Beljakovine se ne shranjujejo v telesu, zato jih ni priporočljivo uživati več od norme.
Izogibati se izdelku svetujejo pri boleznih ledvic in prebavil tako v akutnih kot kroničnih fazah, pa tudi tistim, ki so nagnjeni k usedlinam soli v sklepih. Previdno in v omejenih količinah naj fižol uživajo starejši ljudje, otroci in nosečnice.
Zanimiva dejstva o fižolu
- Fižol so našli na vseh celinah sveta; radi so ga imeli Indijanci, Kitajci, Hindujci ter tudi severna ljudstva Afrike. Že takrat so bile razširjene različne sorte stročnic, nekatere od njih so se odlikovale po povišani vsebnosti sladkorja in so jih uživali kot sladico.
- Fižol ne uporabljajo le kot samostojen izdelek, ampak tudi kot sredstvo za zadrževanje vlage in za utež pri peki pit. Nasip iz stročnic omogoča oblikovanje testa v želeno obliko.
- Surovi plodovi vsebujejo strupeno snov fenazin, ki je toksin za človeško telo. Ta komponenta se razgradi pri dolgotrajni toplotni obdelavi. Zato je treba fižol kuhati vsaj 45 minut, še bolje pa ga predhodno namočiti. To ne le pospeši kuhanja stročnic, ampak tudi odstrani odvečni škrob v vodo, zaradi česar so zrna bolj mehka.
Fižol najdemo skoraj v vseh kuhinjah sveta in ostaja priljubljena zelenjava na mnogih mizah. Če radi uživate v nasitnem prigrizku z rdečim fižolom, to pogumno storite, saj veste, kakšne koristi imajo hranljivi sadeži.
«Pomembno: vse informacije na spletni strani so podane izključno v informativne namene. Pred uporabo kakršnih koli priporočil se posvetujte s strokovnjakom. Niti uredništvo niti avtorji ne prevzemajo odgovornosti za morebitno škodo, povzročeno z materiali.»
