Pesa: sestava, koristne lastnosti in kontraindikacije

Od 11. stoletja naprej v Rusiji gojijo peso. Njene različne vrste se uporabljajo kot krma, za proizvodnjo sladkorja, za kulinarične recepte, v kozmetiki, kot surovina za zdravilna in preventivna sredstva. V Belorusiji in Ukrajini peso imenujejo 'burjak', ker med kuhanjem lahko dobi rjavo barvo. V Rusiji pa se je uveljavilo popačeno grško ime 'sfekeli' – pesa.

Kako se sladkorna pesa razlikuje od krmne pese

Prednik vseh vrst pese je njena divja različica, ki izvira iz območij na Daljnem vzhodu in v Indiji. Najbolj priljubljene vrste pese so listna, namizna (uporablja se v kulinariki), krmna in sladkorna.

Sladkorna pesa je tehnična kultura, ki se goji za nadaljnjo predelavo. Iz nje pridobivajo etanol – surovino za alkohol, ter sladkor. Njena glavna razlika od drugih vrst je visoka vsebnost saharoze v plodovih (do 20%), grenka rumenkasta lupina in pod njo svetlo beli plodovi. Oblika plodov je najpogosteje podolgovata.

Krmna pesa se odlikuje po visoki vsebnosti beljakovin, rastlinskih vlaken in vlaknin. Najpomembnejša lastnost te vrste je povečanje mlečnosti. Govedo se z veseljem hrani z njo. Če sladkorna pesa večinoma dosega majhne velikosti, največ 3 kg, lahko krmne sorte zrastejo do 30 kg. Lupina in plod krmne pese sta svetlejša kot pri sladkorni. Plodovi so lahko različnih oblik, okrogli, ovalni. Pogosto rastejo nad površino tal.

Sestava in kalorična vrednost

V 100 g navadne namizne pese je 43 kcal, 8,8 g ogljikovih hidratov, 1,3 g beljakovin in 0,1 g maščob.

Vitamini:

1. A (retinol) – je potreben za zdravje kosti, las, kože, organov vida. Podpira imunski sistem.
2. B1 (tiamin) – podpira delovanje možganov, spodbuja spomin, koncentracijo pozornosti, pozitivno vpliva na učenje, razpoloženje in apetit.
3. B2 (riboflavin) – spodbuja nastajanje eritrocitov, prispeva k zdravju nohtov, las, kože, pozitivno vpliva na endokrini sistem.
4. B5 (pantotenska kislina) – spodbuja proizvodnjo hormonov nadledvične žleze, pomaga pri zdravljenju artritisa, kolitisa, alergij in bolezni srca in ožilja, krepi imunski sistem.
5. B6 (piridoksin) – podpira absorpcijo maščob in beljakovin, upočasnjuje procese staranja, zmanjšuje krče, je naravno diuretično sredstvo.
6. B9 (folna kislina) – je potrebna za ustvarjanje novih celic v telesu, zato je še posebej pomembno, da jo ženske v prvem trimesečju nosečnosti dobijo v zadostnih količinah. Poleg tega B9 podpira imunski sistem, pozitivno vpliva na zdravje srca in krvotvorno dejavnost.
7. C (askorbinska kislina) – ščiti telo pred bakterijami in virusi, spodbuja imunost, pomaga pri celjenju ran, pozitivno vpliva na ožilje in srce.
8. PP ali B3 (niacin) – širi krvne žile in prispeva k izboljšanju oskrbe vseh organov s krvjo, znižuje raven »slabega« holesterola.
9. U – ima antihistaminski učinek, pomaga pri boju proti pojavom alergij.

Minerali:

1. Kalij – uravnava vsebnost vode v celicah telesa, vzdržuje normalen srčni utrip, prispeva k delovanju možganov.
2. Kalcij – je potreben za zdravje kosti in zob, ima protivnetno delovanje, uravnava proizvodnjo hormonov in encimov.
3. Magnezij – podpira živčni sistem, delovanje mišic, njegovo pomanjkanje lahko privede do bolezni ledvic in želodca, vrtoglavic, nespečnosti, težav s srcem.
4. Cink – je del procesa tvorbe kostnega tkiva, pozitivno vpliva na stanje las, spodbuja miselno dejavnost, njegova zadostna vsebnost je preventiva pred sladkorno boleznijo, epilepsijo, artritisom in revmatizmom.
5. Baker – je potreben za zdravje prebavnega sistema, ohranjanje zdravja las in kože.
6. Mangan – uravnava proizvodnjo in absorpcijo glukoze, znižuje raven sladkorja v krvi, uravnava presnovo maščob v telesu, podpira zdravje živčnega sistema in delovanje možganov.
7. Železo – je pomembno za sintezo hormonov ščitnice, potrebno za proizvodnjo hemoglobina, spodbuja absorpcijo vitaminov skupine B.
8. Jod – prispeva k delovanju možganov, pozitivno vpliva na stanje ožilja, pomaga pri absorpciji odvečne maščobe, podpira zdravje las, nohtov, kože, potreben je za delovanje ščitnice.
9. Bor – je potreben za delovanje endokrinega sistema, prispeva k absorpciji kalcija, magnezija in fluora.
10. Vanadij – sodeluje v procesih absorpcije maščob in ogljikovih hidratov, prispeva k zmanjšanju ravni »slabega« holesterola, spodbuja proizvodnjo celic, ki absorbirajo patogene mikrobe.
11. Fosfor – podpira zdravje kosti in zob, zagotavlja prehrano mišic.
12. Natrij – je potreben za pravilno delovanje živčnega in mišičnega sistema telesa, vzdržuje vodno-solno ravnovesje v telesu, ima vazodilatacijski učinek.

Kakšne koristi ima pesa

Splošne koristi

Bogata vsebnost vitaminov in mikroelementov naredi peso koristno za vse organe in telesne sisteme. Še posebej pomembno je uživanje pri boleznih jeter in težavah s črevesjem. Peso uporabljamo ne le kot nasiten in okusen izdelek ali v terapevtsko-profilaktične namene, temveč tudi v kulinariki kot naravno barvilo ter v kozmetične namene za ohranjanje zdravja in lepote. Je sestavina ljudskih zdravil, ki se uporabljajo v obliki obkladkov ali kapljic.

Za ženske

Pesa je poceni in učinkovito sredstvo, ki pomaga shujšati in ohraniti dobro telesno formo. Uravnava presnovo, zaradi česar se toksini iz telesa izločajo, maščobe pa hitreje razgrajujejo.

Uživanje 1–2 kozarca pesnega soka na dan pomaga v enem mesecu izboljšati polt in stanje kože ter uravnotežiti mikrofloro v prebavnem in reproduktivnem sistemu.

Zahvaljujoč vsebnosti vitaminov in mikroelementov, ki uravnavajo nastajanje hormonov in krvotvorno dejavnost, lahko uživanje pese v kritičnih dneh olajša njihov potek.

Za moške

Kalij, kalcij in vitamini skupine B spodbujajo delovanje mišičnega sistema, kar je pomembno za moške, ki se ukvarjajo s fizičnim delom ali napornim športom.

Menijo, da pesa zaradi spodbujanja srčno-žilnega sistema, širjenja žil ter pozitivnega vpliva na centralni živčni sistem pozitivno vpliva na libido in potenco.

Pesa spodbuja izločanje toksinov. Zato je koristna za moške z alkoholno ali nikotinsko odvisnostjo, tako pri kroničnem uživanju škodljivih snovi kot v obdobju opuščanja, saj blaži simptome odtegnitvenega sindroma.

Med nosečnostjo

Zadostna vsebnost folne kisline v telesu ženske je preventiva prirojenih napak otroka. Pesa, bogata s tem potrebnim vitaminom, se priporoča nosečnicam tudi zato, ker pomaga uravnavati vodno ravnovesje in zmanjševati otekline. Druga težava, s katero se ženske v pričakovanju otroka pogosto soočajo, je zaprtje. Pesa je naravno odvajalo, ki skoraj nima kontraindikacij.

Ena izmed pomembnih omejitev za nosečnice in doječe matere je zmanjšanje uživanja surove pese in njenega soka. Surova pesa namreč zavira absorpcijo kalcija v telesu, ki ga potrebujeta tako mati kot otrok. Zato je v obdobju pričakovanja otroka in dojenja kuhana pesa bolj priporočljiva kot surova.

Med dojenjem

Pesa pozitivno vpliva na zdravje matere, saj čisti njeno telo. Po porodu se pri ženskah pogosto pojavi anemija, zato je pesa, bogata z železom, pomemben del prehrane. Kompleks vitaminov in mikroelementov pomaga okrepiti telo, oslabljeno zaradi nosečnosti.

Snovi, ki prehajajo v materino mleko iz pese, nimajo negativnega vpliva na otroka, če mati ne pretirava s količino. Nekatere matere ugotavljajo, da uživanje pese pomaga zmanjšati nastajanje plinov, zmanjšati kolike in preprečiti zaprtje. Kljub temu ni priporočljivo uživati kuhane pese v prvih 2–3 mesecih po porodu. V obdobju prilagajanja se lahko dojenčkovo telo slabo odzove na plod, bogat z mikroelementi.

Uživanje surove pese med dojenjem ni priporočljivo, izjema so le majhne količine soka (200–300 ml na dan). Zelenjavo je treba uživati previdno, začeti z nekaj žlicami na dan. To je potrebno, da se prepričamo, da otrok ne bo imel alergije. Nato lahko v prehrano vključimo kuhano peso z rastlinskim oljem in boršč iz pustega mesa.

Za otroke

Pesa je koristna za otroke, ker:

1. Vsebuje veliko vlaknin, ki uravnavajo prebavo, in pektinske kisline, ki delujejo odvajalno.
2. Bogata je z vitamini A, C, folno kislino in magnezijem, ki so potrebni za zdrav razvoj rastočega telesa.
3. Spodbuja nastajanje rdečih krvničk in preprečuje anemijo.

Peso je treba uvajati v otrokovo prehrano zelo previdno. Kopiči nitrate, ki pogosto povzročijo zastrupitev, lahko povzroči alergijo in drisko. Priporočljiva starost, pri kateri lahko začnete dodajati kuhano peso v otroški jedilnik, se razlikuje glede na razvojne značilnosti, običajno je to 8–12 mesecev. Otrok bi moral že poznati drugo zelenjavo (bučke, krompir, korenje). Priporočljivo je, da pese ne uvajate med alergijskimi reakcijami ali med drugimi zdravstvenimi težavami.

Pesin sok se lahko uvaja šele po prvem letu starosti in po priporočilu pediatra, saj vsebuje sadne kisline, ki dražijo organe prebavnega sistema.

Otrokom v prvem letu življenja je treba dajati pire iz kuhane pese. Pri tem mora biti zmešan z drugo zelenjavo, delež pese pa ne sme presegati 30%. Jedi iz pese je priporočljivo dajati v prvi polovici dneva, da bi opazili morebitno alergijo ali druge neželene znake težav pri prebavi ploda.

Otrokom, starejšim od enega leta, lahko pripravljate juhe s peso, solate, enolončnice in palačinke.

Pri prehladnih obolenjih lahko majhnim otrokom, ki jim zaradi starosti kontraindicirana številna zdravila za zdravljenje izcedka iz nosu in boj proti virusom, v nos kapljamo vodno raztopino pese (en del soka na 3 dele vode). Pomembno je vedeti, da to sredstvo ne bo pomagalo pri izcedku iz nosu, ki ga povzroča alergija. Pred uporabo pesinega soka kot kapljic se je treba posvetovati s pediatrom in ne preseči koncentracije v raztopini, da ne bi povzročili opekline ali draženja sluznice. Surovo peso lahko ponudimo otrokom, starejšim od leta in pol.

Recepti jedi za otroško prehrano s peso:

1. 5 kosov predhodno namočenih suhih sliv narežemo ali zmeljemo z blenderjem. Nato dodamo polovico kuhane pese, naribane na drobno strgalo. Solato lahko prelijemo z rastlinskim oljem ali kislo smetano. Takšna solata bo zagotovo všeč zaradi svojega nežnega in rahlo sladkega okusa.
2. Eno jabolko, en korenček in polovico kuhane pese naribamo na drobno strgalo in prelijemo z rastlinskim oljem.
3. Pesini polpeti: 200 g kuhane pese zmeljemo v mlinčku za meso ali v blenderju. Dodamo 20 g masla, rumenjak in moko za oblikovanje goste mase (4–6 žlic). Dobljeno mešanico kuhamo približno 5 minut, nato ohladimo in oblikujemo polpete. Lahko jih povaljamo v moki ali drobtinah, nato ocvremo na olju ali pripravimo na pari.

Sol in sladkor v otroške jedi iz pese dodajamo v minimalnih količinah, v skladu s priporočili pediatra. Plodove za pripravo otroške hrane izberemo zrele, enakomerne, brez znakov poškodb škodljivcev ali gnilobe.

Ali lahko jeste peso med hujšanjem?

Pesa uravnava apetit in prehranske preference. Zaradi visoke vsebnosti prehranskih vlaknin in pektina dodajanje le-te v prehrano pomaga hitreje doseči občutek sitosti in ga dlje ohranjati. Odstranjevanje toksinov iz telesa, diuretični in odvajalni učinek naredijo plod pomemben element številnih diet. Pri tem je kalorična vrednost ploda minimalna – približno 43 kcal.

Za hujšanje se lahko uporablja surova pesa. Najbolj priljubljene jedi iz nje so različne solate:

1. 2 sveži pesi, 200 g brynze, 2 stroka česna in 2 žlici oljčnega olja. Sestavine zmeljemo, prelijemo z oljem in zelišči po okusu (koriander, peteršilj ali druge vrste). Soli ni treba dodajati, ker je brynza običajno precej slana. Lahko uporabimo tudi sir feta, vendar je enkrat in pol bolj kaloričen kot brynza, in med hujšanjem je lahko razlika v številu kalorij precejšnja.
2. Solata iz sveže pese, korenja, limoninega soka, oljčnega olja in zelene čebule je manj kalorična kot tista z dodatkom mehkega sira, vendar tudi manj nasitna.
3. V solate s surovo peso je dovoljeno dodajati kuhano ali drugo pusto meso (piščančji ali puranji file, pusto govedino).

Med hujšanjem lahko telo še posebej močno reagira na surovo peso. Lahko se pojavijo neželeni stranski učinki: driska, alergija, padec krvnega tlaka. V primeru njihovega pojava se je treba odpovedati jedem iz surove korenine.

Kuhana pesa redkeje povzroča težave s prebavnim ali srčno-žilnim sistemom, pri tem pa se ohranijo njene najpomembnejše lastnosti. Recept s kuhano peso za dietno prehrano:

1. 3 kuhane pese, peteršilj, limonin sok, oljčno olje premešamo, dodamo sol po okusu.
2. Dodamo kis, poper, česen ali druge začimbe in dišavnice.
3. Da bo solata bolj nasitna, potresemo z zdrobljenimi orehi.

Pesina dieta za en teden (poleg tega je obvezno piti vodo čez dan):

Ponedeljek

1. Zajtrk: 150 g kuhane pese (brez preliva ali z limoninim sokom) in kozarec vode.
2. Drugi zajtrk: 100 g pusté skute, čaj.
3. Kosilo: solata iz sveže pese z dodatkom oreščkov ali 50 g mesa, 50 g kruha.
4. Malica: jabolko, čaj.
5. Večerja: kozarec kefirja, 200 g kuhane ribe.

Torek

1. Zajtrk: kozarec soka (1 del pesnega soka, 1 del vode, 1 del korenčkovega soka) z 20 g rastlinskega olja za absorpcijo vitamina A iz korenja.
2. Drugi zajtrk: kuhano jajce, čaj.
3. Kosilo: solata iz kuhane pese s suhimi slivami, prelita z limoninim sokom in začimbami po okusu, 50 g kruha.
4. Malica: hruška, čaj.
5. Večerja: jabolko, pečeno z medom (ne več kot 20 g).

Sreda

1. Zajtrk: 200 g posnetega jogurta, čaj.
2. Drugi zajtrk: 150 g pesnih čipsov, voda z limono.
3. Kosilo: 200 g pustega mesa s cvetačo (150 g).
4. Malica: čaj s piškoti »Marija« (100 g).
5. Večerja: solata iz kuhane pese z zelišči, prelita z rastlinskim oljem (200 g).

Četrtek

1. Zajtrk: kuhana pesa, narezana na rezine s dietnimi kruhki (skupaj 200 g), čaj.
2. Drugi zajtrk: banana, čaj.
3. Kosilo: pesni polpeti (pesa, zdrob za konsistenco, 1 jajce, sol, poper) – 2 kosa, 50 g kruha.
4. Malica: jabolko, čaj.
5. Večerja: 200 g posnetega kefirja, 200 g ajdove kaše na vodi.

Petek

1. Zajtrk: 150 g riža, kozarec vode z limoninim sokom.
2. Drugi zajtrk: pesni čipsi (100 g), čaj.
3. Kosilo: 200 g kuhanega mesa (piščanec ali puran) s prilogo iz kuhane pese.
4. Malica: 100 g grozdja.
5. Večerja: kozarec posnetega kefirja, 50 g dietnih kruhkov.

Sobota

1. Zajtrk: ovsena kaša, kuhana na vodi, z dodatkom suhih marelic, čaj.
2. Drugi zajtrk: 150 g pusté skute.
3. Kosilo: solata iz sveže zelenjave (pesa, belo zelje, korenje, zelena čebula, olivno olje) s 50 g kruha.
4. Malica: hruška, čaj.
5. Večerja: 150 g kuhanega mesa (pusta govedina ali piščanec) s prilogo iz kuhanega korenja (100 g).

Nedelja

1. Zajtrk: kozarec sveže stisnjenega soka (1 del pese, 1 del vode, 1 del jabolka) in 50 g piškotov »Marija«.
2. Drugi zajtrk: 150 g posnetega jogurta.
3. Kosilo: pesni polpeti (2 kosa), 50 g kruha, čaj.
4. Malica: 30 g temne čokolade, čaj.
5. Večerja: 150 g kuhanega mesa, 150 g kuhane pese.

Takšna dieta morda ne bo privedla do hitre izgube teže, bo pa okrepila telo, izločila škodljive snovi, izboljšala razpoloženje in imela pomlajevalni učinek.

Koristi in škodljivost kuhane pese

Po toplotni obdelavi se vitamini in mikroelementi v pesi ohranijo skoraj v celoti. Kuhana pesa se v telesu bolje absorbira kot surova. Zato je za hujšanje, zdravljenje in preprečevanje različnih zdravstvenih težav priporočljivo izbrati plodove, ki so bili termično obdelani, vključno s peso, pečeno ali kuhano na pari.

Kuhano peso je koristno uživati pri anemiji, boleznih, povezanih s pomanjkanjem joda, za izboljšanje razpoloženja in zmanjšanje simptomov depresije, normalizacijo delovanja jeter, želodca in črevesja. V času poslabšanja kroničnih bolezni prebavnega sistema, pri boleznih, povezanih s presežkom joda v telesu, patologijah ledvic, sladkorni bolezni pa je treba kuhano peso izključiti iz prehrane ali znatno omejiti njeno uživanje.

Kaj je bolj zdravo: surova ali kuhana?

Kuhana in surova pesa se po sestavi ne razlikujeta bistveno: v 100 g kuhanega izdelka je 50 kcal, v surovem 43; beljakovin – 2 g v kuhanem, 1,6 v surovem, ogljikovih hidratov – 11 in 8 g. Maščob v kuhanem izdelku ni, v surovem pa jih je približno 0,2 g.

Prednosti surove pese:

1. Vsebnost nekaterih koristnih snovi se pri toplotni obdelavi nekoliko zmanjša. Med drugim se zmanjša količina vitamina C.
2. Pozitiven učinek koristnih snovi se doseže hitreje kot pri uživanju izdelka, obdelanega pri visoki temperaturi.
3. V kuhani pesi je višja vsebnost sladkorja, zato ni priporočljiva za osebe s sladkorno boleznijo.

Prednosti kuhane pese:

1. Vitamini skupine B okrepijo svoje delovanje po pečenju ali kuhanju.
2. Pri toplotni obdelavi v plodu poginejo morebitne škodljive bakterije.

Koristne lastnosti pesnega soka

Sok sladkorne pese ima vrsto koristnih lastnosti: pozitivno vpliva na zdravstveno stanje pri boleznih ščitnice, izloča toksine, znižuje raven "slabega" holesterola ter preprečuje nastanek krvnih strdkov in drugih bolezni žil. Prav tako zvišuje raven eritrocitov v krvi in pripomore k znižanju krvnega tlaka. Anemija je še eno stanje, pri katerem lahko pesni sok olajša potek bolezni in zmanjša pojav simptomov.

Kako pripraviti sok
Pred pripravo soka je treba plodove oprati, posušiti in olupiti. Lahko uporabite sokovnik ali mlinček za meso. Po mletju pese je treba dobljeno maso precediti, dobljeni sok pa shraniti v hladilniku. Njegove koristne lastnosti se ohranijo 24 ur.

Pesni sok pogosto mešajo z drugim, saj je njegov okus precej oster. Za razliko od drugih sveže stisnjenih sokov, ki jih uživamo takoj po pripravi, je treba pesnega predhodno pustiti stati na hladnem približno dve uri. V tem času se iz njega odstranijo hlapne snovi, ki mu dajejo neprijeten priokus.

Pri uporabi v terapevtsko-profilaktične namene se pesni sok uvaja postopoma, začenši z 1/5 celotne količine. Na primer, pri onkoloških boleznih je priporočljivo kombinirati peso in korenje, pri patologijah jeter in ledvic pa namesto korenja uporabite jabolka. Postopoma se lahko v 5 dneh vsebnost pesnega soka poveča do 4/5 količine. Tečaj jemanja takšne sestave ne sme biti krajši od 10 dni.

Koristi pesnega kvasa

Poleg obsežnega nabora koristnih lastnosti pese se kvas med fermentacijo obogati z bakterijami, ki preprečujejo razvoj škodljivih mikroorganizmov. S tem se koristni učinek uživanja pese okrepi.

Pesev kvas pomaga pri čiščenju odpadkov in toksinov, normalizira delovanje črevesja. Pri hipertenziji prispeva k znižanju krvnega tlaka in zmanjšanju pogostosti napadov. Lahko ga uporabljamo pri hujšanju, za krepitev las in nohtov ter izboljšanje kože obraza. Kontraindikacije za njegovo uporabo so sladkorna bolezen, ledvični kamni, protin, alergije in akutna stanja pri boleznih prebavnega sistema.

Pesev kvas lahko pijemo v čisti obliki ali ga dodajamo okroški ali hladnim juham.

Preprost recept za kvas za domačo pripravo: eno peso, olupljeno, narežemo na kocke in prelijemo z dvema litroma vrele vode. V raztopino dodamo 100 g črnega kruha, posodo pokrijemo ohlapno, da zrak lahko vstopa, in pustimo stati 3–7 dni. V tem obdobju je treba odstranjevati peno, ki nastaja na površini posode s kvasom, in paziti, da temperatura, kjer je polizdelek, ne naraste. Če je v preveč toplem prostoru (s temperaturo nad +22 °C), se lahko v kvasu začnejo razvijati patogene bakterije. Nato kvas precedimo, tesno zapremo s pokrovom in pustimo stati še dva dneva. Po tem je pripravljen za uživanje. Shranjujemo ga lahko približno mesec dni.

Ali so listi pese koristni?

Listi pese vsebujejo enake vitamine in minerale kot korenovka, pri čemer so posamezne snovi v listih celo v večji koncentraciji kot v korenu. Vitamin P v listih povečuje elastičnost krvnih žil, preprečuje tromboze, notranje krvavitve in skleroze. Vitamin U prispeva k izboljšanju stanja pri gastritisu, razjedah želodca in črevesja, poleg tega pa je snov, ki jo mnogi povezujejo z upočasnitvijo procesov staranja. Zaradi vsebnosti betaina v listih se iz telesa izloča »slab« holesterol. Jod, fosfor in kobalt pomagajo izboljšati koncentracijo in spomin.

Pri hujšanju lahko uživate solate s svežimi listi pese, kar bo pripomoglo k absorpciji koristnih snovi in pospeševanju presnovnih procesov.

Pesevi listi, uporabljeni za obloge, delujejo protivnetno in protibolečinsko.

Pred zaužitjem listov jih je treba za nekaj minut namočiti v vročo vodo. To bo pomagalo omiliti njihov okus in zmanjšati grenkobo. V kulinariki jih uporabljajo v juhah, marinirajo, solijo, sušijo, dodajajo nadevom za pite, pripravljajo solate.

Pesa v medicini

Koristne snovi v pesi jo naredijo pomemben element terapevtskih in preventivnih shem pri različnih boleznih. V vseh primerih se morate pred uporabo korenovke kot zdravila posvetovati z zdravnikom. Prav tako se pred začetkom zdravljenja prepričajte, da ni alergij ali drugih neželenih reakcij. Večina akutnih stanj pri boleznih različnih telesnih sistemov je kontraindikacija za zdravljenje s peso.

Pri sladkorni bolezni

Korenovka ima visok glikemični indeks in koncentracijo ogljikovih hidratov. Zato je treba peso pri sladkorni bolezni uživati zelo previdno, da se izognete zvišanju krvnega sladkorja.

Vsebnost sladkorja v surovi pesi je 2-krat nižja kot v kuhani, poleg tega je ne glede na način obdelave indeks glikemične obremenitve nizek. Zato jo lahko pri sladkorni bolezni tipa 1 in 2 osebe s prebavnimi težavami vključijo v prehrano. Poleg tega ugodno vpliva na ožilje in srce. Pri sladkorni bolezni so prizadeti organi srčno-žilnega sistema, zato je uživanje pese koristno kot preventiva pred nastankom krvnih strdkov in skleroze.

Pri sladkorni bolezni je pomembno vzdrževanje normalne telesne teže in hujšanje ob odvečnih kilogramih. Korenovka pomaga pri absorpciji maščob in pospešuje presnovo, zato je koristna za preprečevanje težav, ki jih povzroča prekomerna obremenitev organov zaradi odvečne telesne teže.

Pomembno: glikemični indeks kuhane pese je 65 enot, surove pa 30.

Pri pankreatitisu

Pankreatitis je vnetna bolezen trebušne slinavke, pri kateri encimi poškodujejo samo žlezo. Osnovna pravila prehrane pri tej bolezni so omejitev količine beljakovin, maščob, sladkorja, živil, ki spodbujajo nastajanje plinov, in soli. V akutni fazi bolezni uživanje pese v kakršni koli obliki ni priporočljivo. Med kroničnim potekom bolezni in kot preventiva je redno uživanje pese v majhnih količinah koristno: čisti črevesne stene, deluje kot naravno diuretično in odvajalno sredstvo. Pri tem je dovoljeno v prehrano vključiti le toplotno obdelane plodove, surova pesa je prepovedana. Pomembno je pravilno kombinirati kuhano peso z drugimi živili: solat ne začinite z mastno kislo smetano, jedem ne dodajajte česna in drugih sestavin, ki dražijo sluznico prebavnega sistema.

Pesni sok je dovoljeno uživati, uvajati ga postopoma, začenši z majhnimi odmerki, vendar največ enkrat na teden. Po pripravi mora stati 3 ure, priporočljivo ga je razredčiti z bučnim ali drugim sokom.

Pri gastritisu

Pesa spodbuja prebavo in absorpcijo hrane, zmanjšuje vnetne procese, pomaga pri celjenju sluznice, preprečuje zaprtje in podpira imunski sistem. Tako je v fazi kroničnega poteka bolezni uživanje pese v majhnih količinah pri gastritisu dovoljeno. V obdobju poslabšanja bolezni se je bolje vzdržati uživanja te korenine.

Prekomerno uživanje (več kot 100–200 g na dan) lahko povzroči poslabšanje bolezni, ker korenina poveča kislost v želodcu. Zato je pomembno, da ne presežete količine pese, ki jo je dovolil zdravnik, in jo uživate kuhano ali pečeno. Poleg tega pri bolezni z nizkokislinskim izločanjem zdravniki priporočajo, da peso vključite v prehrano bolnikov z gastritisom, saj pomaga povečati proizvodnjo želodčnega soka.

Za črevesje

Peetin, s katerim je pesa bogata, uničuje gnilobne bakterije in pomaga pri izločanju toksinov iz telesa. Organske kisline v sestavi korenovke spodbujajo izločanje želodčnega soka in črevesno peristaltiko. Vlaknine pomagajo v boju proti patogenim bakterijam v prebavilih.

Med terapevtsko-preventivnim jemanjem korenovke je priporočljivo opustiti uživanje mastne, sladke in ocvrte hrane, kar lahko zmanjša koristen učinek postopkov.

Peso je treba opustiti v obdobju poslabšanja razjed črevesja, saj lahko spodbudi poslabšanje stanja, bolečine, drisko.

Pri zaprtju

Vlaknine v sestavi pese spodbujajo črevesne mišice, hranijo njegove bakterije, kar prispeva k obnovi peristaltike. Če so vzrok za zaprtje težave z jetri, je priporočljivo uživanje soka pese ali korenovke v surovi obliki. Betain v sestavi pese je še posebej učinkovit brez toplotne obdelave. V primeru, da ima bolnik z zaprtjem sočasne bolezni prebavil, je priporočljivo uživanje toplotno obdelane zelenjave.

Ne pozabite na upoštevanje razumnega odmerka pri terapevtskem in preventivnem jemanju pese. Prekomerno ali prepogosto uživanje lahko povzroči drisko.

Pri protinu

Peso pri protinu je treba uživati zelo previdno. Vsebuje oksalno kislino, ki sodeluje pri procesih izločanja soli iz telesa. Ob motnjah v delovanju sečil je izločanje soli oteženo, te se kopičijo v sklepih in lahko sprožijo napad protina – vnetja, ki ga spremlja bolečina.

Bolnikom s protinom je dovoljeno uživati peso le kuhano, ne več kot 150 g na dan. Prav tako je dovoljeno piti kvas ali razredčen pesin sok, vendar ne več kot en kozarec na dan. Zaradi diuretičnega učinka se iz telesa izločajo soli. Bor krepi sklepe, betain zmanjšuje vnetje in otekline sklepov.

Pri kolitisu

Pri vnetju črevesnih sten ni priporočljivo uživati surove zelenjave, vključno s peso, saj spodbujajo delovanje organa. Prekomerna obremenitev ob poslabšanju bolezni lahko povzroči bolečino in drisko. V kronični fazi ali v obdobju remisije je dovoljeno uživanje kuhane pese. Začeti jo dodajati v prehrano je treba previdno, postopoma povečevati do 100–200 g na dan. Kuhana korenovka pomaga obnavljati presnovne procese v telesu, blagodejno vpliva na sluznice prebavil in pripomore k preprečevanju napadov kolitisa.

Za jetra

Betain v sestavi korenovke pozitivno vpliva na jetra. Ta snov podpira delovanje organa, spodbuja procese absorpcije beljakovinske hrane in preprečuje zamaščenost jeter. Pesa pospešuje gibanje žolča zaradi vsebnosti flavonoidov. Tako se glavna funkcija jeter, filtracija krvi, izvaja učinkoviteje.

Pri hemoroidih

Uživanje korenovke pomaga narediti proces defekacije reden, kar je ključni dejavnik pri preprečevanju in zdravljenju hemoroidov. Obkladki s pesnim sokom pomagajo pri akutnem vnetju.

Pri holecistitisu

Pri tej bolezni opazimo vnetje sten žolčnika, kar vodi do motenj odtoka žolča, otežuje absorpcijo maščob in vpliva na blato. V prvih 24 urah akutnega napada je dovoljeno le pitje tople vode ali šibkega čaja s prepečencem iz belega kruha. Po popustitvi simptomov poslabšanja se v prehrano uvedejo omejitve: prepovedana je mastna hrana, obilna prehrana, alkohol in živila, ki dražijo organe prebavnega sistema. Med takšna živila spada tudi surova rdeča pesa, ki na telo deluje precej intenzivno.

Kuhana, pečena rdeča pesa in njen sok so del diete pri holecistitisu, saj zmanjšujejo pogostost napadov in prispevajo k normalizaciji presnovnih procesov v telesu. Za preprečevanje poslabšanja in pomoč pri zdravljenju je dovolj, da dnevno zaužijete približno 100 g izdelkov iz rdeče pese.

Pri anemiji

Železo in magnezij v sestavi pese jo delata pomemben element celostne terapije pri anemiji. Redno uživanje pese pomaga izboljšati krvne parametre, povečati hemoglobin in koncentracijo rdečih krvničk, normalizirati strjevanje krvi (jo naredi manj viskozno) ter očistiti žile.

Recepti ljudske medicine na osnovi pese

Pesa je koristna kot zdravljenje in preprečevanje bolezni grla, nosu in zgornjih dihalnih poti:

1. Pri angini med zmešamo s sokom pese v razmerju 1:2 in ga uživamo na tešče 2–3 krat na dan. To pripomore k zmanjšanju bolečin v grlu, učinkovine se borijo proti povzročiteljem bolezni in lahko skrajšajo njen potek.
2. Sok pese vkapamo v nos pri nahodu za boj proti virusom in bakterijam. Za postopek sveže iztisnjen sok pustimo v hladilniku 4 ure, nato ga segrejemo na udobno temperaturo in razredčimo z vodo v razmerju 1 del soka proti 3 delom vode. Sredstvo uporabljamo 3–4 krat na dan po 3–5 kapljic v trajanju najmanj 5 dni. Pri otrocih, mlajših od treh let, zmanjšamo odmerek na 1 kapljico. Sok pese, pripravljen kot opisano zgoraj, se uporablja tudi za zdravljenje bolečin v ušesih.
3. Pri anemiji, nizkem hemoglobinu in drugih težavah krvožilnega sistema lahko izvedete preventivno kuro s sokom pese: peso, redkev in korenje v enakih delih spustimo skozi sokovnik ali mlinček za meso. Mešanico jemljemo 15 minut pred jedjo po 2 žlici. Za dosego stabilnega rezultata in zvišanje hemoglobina je treba kuro izvajati najmanj en mesec.
4. Vse koristne lastnosti pese za zdravje moškega sečno-spolnega sistema se lahko pridobijo v obliki sveže stisnjenega soka. Sok iz korenja, pese, kumare in sladke paprike se zmeša v enakih razmerjih in se jemlje po 0,5 skodelice trikrat dnevno en mesec. Po potrebi se tečaj lahko ponovi po 10-dnevnem premoru.
5. Botva pese se uporablja kot lokalno sredstvo proti bolečinam in vnetjem. Pri kožnih boleznih, vključno z lišaji, ekcemom, dermatitisom, se lahko uporabljajo obkladki iz kuhanih listov pese, zdrobljenih in zmešanih z medom v razmerju 1:1. Pomembno je, da se sredstvo uporablja le na zaraslih predelih, kadar ni odprtih ran z izcedkom.
6. Pri mastitisu se zmečkani listi položijo na zgoščene dele telesa za pol ure. Postopek se ponavlja vsakodnevno v okviru celovite terapije.
7. Pri glavobolu se zmečkani listi, zaviti v gazo, položijo na sence ali čelo za 15–20 minut.
8. Žulji ali razpoke na nogah se namažejo s sokom iz botve. Noge se nato ovijejo s povojem in pusti delovati čez noč.

Pesa v kozmetiki

Pesa je pogosta sestavina mask za obraz in izdelkov za lase. Za pripravo kozmetičnih sredstev se uporabljajo tako botva kot korenovke.

Za obraz

Da bi zmanjšali masten sijaj, izboljšali polt, navlažili in osvežili kožo, se uporabljajo maske iz kuhane pese. Za njihovo izdelavo se plodovi skuhajo, olupijo, naribajo na drobno strgalo in odstranijo odvečni sok. Čas delovanja ne sme presegati 20 minut; po posegu je treba kožo očistiti sredstva in nanjo nanesti vlažilno kremo. Različne dodatne sestavine bodo pomagale doseči želeni učinek pri različnih težavah:

1. Za zagotovitev enakomernega matirajočega odtenka kože se naribani pesi doda ena čajna žlička kamforjevega alkohola. Ta maska se uporablja dva tedna vsak drugi dan.
2. Za vlaženje kože se 200 g naribane kuhane pese doda 100 ml mleka, 100 ml tinkture šentjanževke in 2 čajni žlički soka aloje.

Umivanje s pesinim odvarkom z dodatkom 5% jabolčnega kisa (1 čajna žlička na 2 kozarca odvarka) bo pomagalo zmanjšati izpuščaje na koži obraza.

Maska za obraz iz zmečkanih zdrobljenih listov pese pomaga odpraviti draženje, odstraniti izpuščaje in pospešiti celjenje poškodb.

Za lase

Barvanje s pesinim sokom je način, kako lasem dati zdrav sijaj, jih okrepiti in zmanjšati vnetje lasišča. Ta način je primeren za tiste, ki so alergični na kemična barvila, pa tudi za osebe, ki jim je uporaba nenaravnih sredstev kontraindicirana, na primer za nosečnice in doječe matere.

1. Za pripravo barvila je potreben kozarec pesinega soka, polovica zavitka prahu kane in 3 žlice limoninega soka. Mešanico nanesemo na korenine, nato po celotni dolžini las in pustimo delovati 15–30 minut. Če je potreben temnejši odtenek, lahko mešanici dodamo basmo.
2. Dodajanje korenčkovega soka ali kokosovega olja bo pripomoglo k izboljšanju stanja las in jim dalo moč.
3. Ženskam s svetlimi lasmi je treba vedeti, da takšno barvanje daje rdeč odtenek kodrom. Pogosteje to kozmetično proceduro uporabljajo rjavolastke in brinete.
4. Kot vsa naravna barvila ima tudi sok pese v kombinaciji s kano viden učinek največ dva tedna. Nato je treba postopek ponoviti.

Maska iz naribane kuhane pese, nanesena na lasišče, pomaga v boju proti prhljaju. Za dosego stalnega pozitivnega rezultata je treba postopek ponavljati 2–3 krat na teden en mesec.

Škodljivost in kontraindikacije

Obstaja več bolezni, pri katerih je treba omejiti uživanje pese:

1. Pri hipotenziji in nagnjenosti k nizkemu krvnemu tlaku lahko korenovka povzroči močan padec tlaka.
2. Pri ledvičnih kamnih in protinu lahko pesa poslabša stanje, oteži izločanje soli iz telesa in povzroči vnetje v sklepih.
3. Med poslabšanjem bolezni prebavil se je treba izogibati uživanju sveže pese, kuhano peso in njen sok pa lahko uživate z veliko previdnostjo.
4. Pri sladkorni bolezni je treba dnevno količino korenovk omejiti na 100–200 g zaradi velike vsebnosti sladkorja.
5. Pri uživanju pese zaradi odvajalnega učinka je treba upoštevati možnost prevelikega odmerka in s tem povezane driske.
6. Pesa lahko povzroči alergijsko reakcijo, zato je treba pred začetkom uživanja v terapevtske ali preventivne namene opraviti test občutljivosti.

Nabiranje in shranjevanje pese

Korenovke štrlijo nad površino zemlje, zato je treba spravilo pese načrtovati pred prvimi zmrzali, da preprečite poškodbe plodov. Nekatere sorte dozorijo julija, vendar je najpogostejši čas žetve avgust ali začetek septembra. Glavni znak pripravljenosti plodov za spravilo so posušeni in porumeneli listi. Korenovka naj bi imela premer približno 10 cm.

Med spravilom peso podkopljejo in previdno izvlečejo iz zemlje. Nato jo otresejo ostankov zemlje in odrežejo liste. Preostanek listnih pecljev naj ne presega 2 cm. Ko se rezi strdijo in plodovi posušijo od odvečne vlage, lahko peso pospravimo v skladišče.

Plodovi brez prask in razpok se lahko hranijo do 8 mesecev. Vlažnost v prostoru ne sme presegati 85%, temperatura pa naj bo okoli +3 stopinje Celzija. Plodove lahko hranite v vrečah, posutih z žagovino. Druga možnost so zaboji, posuti s šoto ali peskom. Sosedstvo pese s krompirjem ugodno vpliva na obe zelenjavi, dlje ohranita svoje lastnosti.

Ali ga je mogoče zamrzniti

Peso lahko zamrznete v surovem ali kuhanem stanju. Najprimernejši način je, da plodove skuhate, jih zdrobite na želeno velikost (naribate ali narežete), razporedite v posodice ali vrečke za posamezne obroke in jih shranite v zamrzovalnik. Ponovno zamrzovanje po odtajanju ni priporočljivo. Kuhana pesa se v hladilniku pri temperaturi od 0 do +6 stopinj hrani največ dva dni, v zamrznjenem stanju pri približno -18 pa jo lahko hranite do enega leta.

Kaj lahko pripravite iz pese: recepti

Različne jedi iz pese se uporabljajo v kuhinjah mnogih narodov sveta in Rusije. Najpogosteje iz nje pripravljajo solate in prve jedi, vendar obstaja veliko drugih preprostih načinov priprave, ki bodo pomagali izboljšati zdravje telesa in vnesti raznolikost v običajno prehrano.

Solata

Za solate se uporablja surova ali kuhana pesa.

1. Sveža pesa se odlično poda k naribanemu jabolku, korenju, redkvici in drugi zelenjavi. Da bi solato naredili bolj hranljivo, ji lahko dodate oreščke, rozine, suhe slive, mehki sir ali pusto meso. Takšne solate je najbolje začiniti z rastlinskim oljem ali kislo smetano.
2. Kuhana pesa je lahko samostojna jed; dovolj je, da jo naribate, dodate sol in olivno olje. Dodatek zelene čebule, peteršilja, cilantra bo jed naredil bolj aromatično. Oreščki, meso, suhe slive ali česen bodo solati dodali ostrino, sladkost ali druge okuse.

Da svetel koren ne bi obarval s svojim sokom drugih sestavin solate, je treba peso pred dodajanjem drugim sestavinam premešati z rastlinskim oljem.

Kaviar

Za pripravo pesevega kaviarja naribamo kuhano zelenjavo, premešamo s soljo, česnom, poprom in dušimo na majhnem ognju pol ure. Možno je pripraviti kaviar iz surovega korena z dodatkom različne zelenjave.

Na primer, lahko zmešate surovo naribano peso s korenjem in paradižniki, prepuščenimi skozi mlinček za meso, v enakih razmerjih. Nato dodajte tri žlice drobno narezane čebule. Premešajte zelenjavo, dodajte sol, poper, peteršilj in dušite na majhnem ognju dve uri. Nekaj minut pred koncem kuhanja dodajte sladkor in kis. Po tem je kaviar pripravljen za uživanje ali konzerviranje.

Polpeti

Za pripravo izvirnih zelenjavnih polpetov potrebujemo 300 g naribane kuhane pese. Dodamo 50 g masla, eno jajce in zdrob za konsistenco ter sol in poper po okusu. Polpete iz dobljene mešanice povaljamo v drobtinah ali moki in dušimo 40 minut. Pesi lahko dodamo naribano kuhano korenje.

Pkhali

Za pripravo potrebujemo naslednje sestavine: eno kuhano peso, 2 stroka česna, 200 g orehov, cilantro, peteršilj, zeleno čebulo, 5% rdeči kis. Orehe zmeljemo v blenderju z zelišči. Nato jim dodamo kuhano peso, narezano na koščke, in vse zmeljemo v srednjezrnato zmes. V nastalo maso dodamo kis, skozi stiskalnico stisnjen česen, sol in druge začimbe po okusu. Po mešanju oblikujemo kroglice in jih postrežemo.

Pire

S pomočjo blenderja zmeljemo kuhano peso (3 kose), zmešano z olivnim oljem, 2 strokoma česna, soljo in polovico kozarca nemastnega jogurta. Dobljeno zmes segrevamo, ne da bi zavrela, in dušimo 5–10 minut.

Carpaccio

Prvi korak je priprava marinade. Za to zmešamo pol skodelice oljčnega olja, 2 žlici balzamičnega kisa in 2 žlici medu. Nato kuhano peso narežemo na tanke rezine in mariniramo vsaj dve uri. Nato pripravimo kremo: zmešamo mascarpone ali drug mehak neslan sir (200 g), 100 g kisle smetane, 10 g citrusove lupinice in 5 g koriandra. Rezine pese položimo na krožnik, potresemo z zelenjavo (rukola ali druga, po okusu), na vrh položimo kremo, potresemo s pinijami in drobno narezano zeleno čebulo.

Kvas

Za pripravo tradicionalne ruske pijače potrebujemo:

• 100 g sladkorja
• tri litre vode;
• sol – po okusu;
• 1,5 kg namizne pese.

Surovo peso operemo, olupimo in narežemo na krhlje. Nato jo damo v toplo vodo, dodamo sladkor in sol ter pustimo en teden na toplem mestu. Po 6–8 dneh bo kvas pripravljen.

Pri pripravi kvasa z dodatkom sladkorja pride do dodatnega spodbujanja procesov fermentacije, zaradi česar se v pijači tvori etilni alkohol. To je treba upoštevati pri uživanju kvasa pred vožnjo avtomobila in pri opravljanju del, ki zahtevajo koncentracijo pozornosti.

Sol v sestavi kvasa daje pijači dodatno noto okusa, prav tako pa deluje kot konzervans, ki preprečuje razvoj bakterij med fermentacijo. Poleg tega pomaga pri izločanju naravnih sladkorjev iz pese. Zato je kvas, pripravljen brez dodajanja sladkorja, prav tako precej sladek.

Za pospešitev fermentacije lahko v vodo dodamo sirotko iz kislega mleka ali črni kruh. Prav tako je dovoljeno uporabiti rozine, suhe marelice, posušen ingver in druge sestavine za obogatitev okusa in arome.

Boršč

Obstaja veliko različic priprave boršča, ki se razlikujejo glede na regijo, okus gospodinje in razpoložljive sestavine. Preprost in hiter recept:

1. Iz mesne juhe odstranimo meso, lovorjev list in druge začimbe. V juho dodamo 3 na kocke narezane krompirje, 200 g naribanega zelja in jih kuhamo približno 10 minut.
2. Korenje (1 kos) in čebulo (1 kos) drobno narežemo in pražimo v ponvi 5–10 minut. Nato v praženje dodamo 1 peso, naribano na srednje velikem ribežu, paradižnikovo mezgo (3 žlice) ali 2 paradižnika, zmleta skozi mlinček za meso. Dušimo mešanico približno 10 minut.
3. Zaprško, krompir z zeljem, predhodno kuhano narezano meso premešamo, dodamo sveža zelišča, sol, poper po okusu in kuhamo 10 minut. Nato boršč pustimo stati uro in pol do dve uri in nato postrežemo.

Omaka

V majhni kozici segrejemo pol skodelice suhega belega vina, nato mu dodamo 1 na kocke narezano kuhano peso, nato dodamo 150 g mesne juhe. Po 15 minutah v mešanico dodamo sol in poper. Nato omako ohladimo in z mešalnikom obdelamo do gladkega. Pred koncem priprave dodamo 1 žlico kisle smetane, lahko dodamo sladkor ali druge začimbe po okusu.

Pesni čips

Čips iz rezin pese je nasiten in zdrav prigrizek ali izvirna predjed. Za pripravo boste potrebovali 2–3 sadova in začimbe po okusu. Peso narežite na tanke rezine, jih razporedite po pekaču in postavite v pečico, segreto na 200 stopinj, za 15–20 minut. Po končanem sušenju lahko čips potresete s soljo, sezamom, poprom ali drugimi začimbami. Za dodaten okus lahko pred serviranjem dodate oljčno olje.

Kako vložiti

Vložena pesa, pripravljena za zimo, je lahko uporabna za pripravo juh, solat ali kot priloga k toplim jedem. Za pripravo v kozarcu s prostornino 1,5 litra boste potrebovali:

• pesa – 1 kg;
• 6% kis – 3 žlice;
• voda – 1,5 litra;
• sladkor – 150 g;
• sol – 30 g;
• piment – 5 zrn;
• nageljnove žbice – 5 kosov.

Peso je treba skuhati, nato narezati na dolge trakove ali naribati na grobo strgalo. Za pripravo preliva sladkor, sol, poper in nageljnove žbice kuhajte 5 minut. Posodo za vlaganje operite in sterilizirajte. Nato vanjo položite peso, preliv in kis. Posodo s peso pokrijte s pokrovom in sterilizirajte 10 minut. Takoj nato kozarce tesno zaprite in pustite v temnem in hladnem prostoru.

Kako skuhati

Za kuhanje so najbolj primerni sadeži s premerom največ 10 cm, s tanko lupino in brez zunanjih poškodb. Pred pripravo je treba peso temeljito oprati, odrezati rep in liste.

1. Na štedilniku se pesa kuha približno dve uri na počasnem ognju. Pomembno je, da voda popolnoma prekriva sadeže. Vode ne solite, sicer bo zelenjava postala trša. Za ohranitev živo rdeče barve lahko dodate 1–2 g citronske kisline ali pol jedilne žlice limoninega soka na liter vode.
2. Za pospešitev postopka lahko v vodo dodate 3 žlice rastlinskega olja in peso kuhajte na hitrem ognju približno 40 minut. Nato peso za nadaljnjih 20 minut postavite pod tekočo hladno vodo. Temperaturni šok pripomore k mehčanju sadeža.
3. V multicookerju lahko peso kuhate v načinu "na pari", tako da jo postavite na rešetko, ali "dušenje". Čas kuhanja je odvisen od modela naprave in običajno traja približno eno uro. Uporabite lahko tudi način "pečenje". Za to peso zavijete v folijo, namazano z rastlinskim oljem, jo položite v posodo multicookerja in pustite eno uro.

Kako speči

Pečenje je priročen način za primere, ko je treba pripraviti večjo količino pese, na primer za več solat. Pečico je treba segreti na 180–200 stopinj. Peso operite, odstranite odvečno vlago. Nato vsak sadež zavijte v folijo, namazano z rastlinskim oljem. Peso pecite približno eno uro.

Ali lahko vsak dan jeste surovo peso?

Če ni kontraindikacij in ob upoštevanju razumnega odmerka, je solate in prigrizke iz surove pese dovoljeno jesti vsak dan. Varna količina je približno 200 g na dan, vendar pa ob pojavu neželenih reakcij zmanjšajte količino porcije surovega sadeža ali ga uživajte redkeje, izmenično s kuhanim izdelkom ali sokom.

Ali jih lahko jemo ponoči in na prazen želodec

Uživanje korenaste zelenjave pred obrokom pospešuje presnovo, boljše absorbiranje vitaminov in mineralov ter izboljša apetit. Uporaba pese v terapevtske in preventivne namene se vedno izvaja na tešče.

Pesa pred spanjem pomaga pri prebavi hrane, zaužite čez dan, in pri izgorevanju maščob. Solata iz kuhane korenaste zelenjave z oljčnim oljem, zaužita za večerjo, bo dala občutek sitosti, spodbujala delovanje prebavil in čistila telo toksinov.

Ali lahko dajete peso živalim?

Krmna pesa je hranljiv in zdravilen proizvod za govedo. Drugim domačim živalim lahko prav tako ponudimo to korenasto zelenjavo, bogato z vitamini, vendar je treba biti previden.

1. Psom lahko ponudimo majhno količino surove ali kuhane pese večkrat na teden. Pri tem se je treba zavedati, da pri hišnih ljubljenčkih pogosto povzroča alergije, zato je treba začeti z minimalno količino. Pri psih s svetlo dlako lahko povzroči spremembo barve in jim da rdečkast odtenek.
2. Mačkam lahko ponudimo kuhano peso ali pesin sok kot preventivo pred boleznimi sečil ali prebavnimi težavami. Pesa je pogosto del sestave pripravljenih mačjih hran.
3. Hrčki pogosto trpijo za drisko in alergijami že pri minimalnih količinah zaužite pese. Bolje je, da jim korenaste zelenjave ne ponudimo ali pa to počnemo redko.
4. Morski prašički lahko dobivajo surovo, kuhano ali sušeno peso. Ta njihovo telo nasiči z vitamini in je preventiva pred številnimi boleznimi.
5. Zajcem je priporočljivo ponuditi krmno peso, vendar jo v prehrano uvajati postopoma, začenši s 25 g na dan. Koristna je za njihovo zdravje in rast, lahko pa povzroči tudi alergije in drisko.
6. Valoviti papagaji z veseljem jedo surovo peso. Zelo jim koristi za zdravje in bi morala biti redno vključena v njihovo prehrano.
7. Piščanci morajo prav tako dobiti dodatek v obliki zdrobljene surove ali kuhane pese v svojo prehrano. Vendar je treba količino korenaste zelenjave omejiti, da se izognemo prebavnim težavam.

Zakaj se po pesi urin obarva rdeče?

V sestavi pese so betacianini, ki so naravni barvni pigmenti. Odvisno od količine zaužitega ploda in koncentracije barvila v njem lahko urin dobi odtenek od rožnate do rdeče. Betacianin velja za neškodljivega za zdravje, pogosto se uporablja v živilski industriji.

Več tekočine kot človek popije čez dan, manjša je koncentracija barvila v celicah telesa in manj intenzivna je barva izločkov. Sorta pese je prav tako pomembna, nekatere sorte vsebujejo minimalno količino barvila. Pomembni so tudi pogoji shranjevanja. Betacianin se razgrajuje pod vplivom sončne svetlobe. Pesa, shranjena na prostem, bo barvala manj kot tista, shranjena v temi. Pečena ali na pari kuhana pesa obarva urin močneje kot kuhana, saj večji del barvila preide v juho.

Povečana kislost želodca ovira razgradnjo barvilnega pigmenta. Če peso uživate na prazen želodec, se barva urina ne spremeni. Če korenino kombinirate z limoninim sokom, čebulo in drugimi živili z visoko vsebnostjo kislin, bo koncentracija pigmenta v urinu visoka, njegova barva pa svetla.

Zanimiva dejstva o rdeči pesi

1. V starem Rimu so uživali liste pese, namočene v kisu ali vinu. Omembe, da so korenovke užitne, so se pojavile veliko kasneje kot informacije o vloženih listih.
2. V starem Rimu so peso skupaj z več drugo zelenjavo darovali bogu Apolonu. To zelenjavo so imeli za tisto, ki prinaša moč in mladost.
3. Listna pesa začenja pridobivati priljubljenost v Rusiji tako med vrtnarji kot med kuharji. Njena posebnost je, da nima korenine, kot je običajno za rastline te vrste. Za hrano se uporabljajo samo listi. Rastlina se odlikuje po svetlih listih, včasih pa jo gojijo tudi v okrasne namene.

Fotografija pese