Bučke: kaj so to, koristne lastnosti in kontraindikacije

Cukini je zelenjava iz družine bučevk. Pridelek je k nam prišel iz Mehike že v 16. stoletju. Sprva so kulturo gojili kot okrasno rastlino. Šele v 17. stoletju so italijanski kuharji začeli uporabljati to poslastico za pripravo jedi. Po tem je vsa Evropa začela uporabljati cukini kot hrano. Sprva so se v kulinarične namene uporabljala le semena, vendar so čez nekaj časa začeli pripravljati jedi tudi iz plodov in cvetov rastline.

Omeniti velja, da je priprava takšnih bučk zelo preprosta in ne vzame veliko časa. Lahko jih cvrete, dušite ali pripravljate v soparniku. Uživate jih lahko tudi surove, kot sestavino sveže solate. Izdelek ima dolg seznam pozitivnih lastnosti.

Kaj so cukini in kako izgledajo

Cukini so ena od sort bučk. Imajo valjasto obliko in zeleno kožico, pri čemer so odtenki zgornjega dela lahko svetli ali temni. V evropskih regijah gojijo več kot deset sort te kulture. Nekatere sorte odlikuje nasičeno rumena barva in bolj okrogle oblike.

Ta zelenjava je toploljubna rastlina, ki ne zraste preveč. Zato jih lahko gojite kar na balkonu.

Prav tako velja omeniti, da plodovi cukini zelo hitro dozorijo. Takšne bučke lahko nabirate že 3–7 dni po pojavu jajčnika. Uživate jih lahko skupaj z lupino, vendar to velja le za mlade plodove. Pri večjih bučkah običajno odstranite kožo. Za optimalno velikost veljajo primerki velikosti 15 cm. Hranijo se pri sobni temperaturi vse leto.

Kakšna je razlika med cukini in navadnimi bučkami

Poleg običajnih bučk lahko na policah najdete tudi cukini. Oba pridelka sta predstavnika iste družine, vendar pripadata različnima sortama. Kljub temu so med njima določene razlike. Najprej gre za barvo kožice. Tako ima navadna bučka svetlo zeleno lupino, cukini pa so lahko temno zeleni ali rumeni.

Velikosti zelenjave sta prav tako različni. Cukini so predstavljeni kot majhni plodovi, ki so dolgi od 13 do 15 cm, medtem ko so navadne bučke dolgi, veliki plodovi.

Razlike so tudi v okusu. Ker je cukinija majhne velikosti, je njeno meso bolj sočno in hranljivo, kar omogoča uporabo pri pripravi svežih solat. Navadne bučke je najbolje dušiti skupaj z drugimi rastlinskimi pridelki, zlasti če so popolnoma zrele.

Cukinija ima precej mehko in okusno lupino ter se odlikuje po visoki vsebnosti askorbinske kisline. Pri navadnih bučkah je lupino bolje odstraniti, saj nima posebnih okusnih lastnosti niti hranilne vrednosti.

Navadne bučke vsebujejo veliko semen, ki jih običajno odstranimo. Cukinija pa ima zelo majhna semena, ki se med uživanjem skoraj ne čutijo.

Kar zadeva gojenje, cukinija dozori veliko hitreje, vendar potrebuje toploto in dovolj sončne svetlobe. Navadna bučka pa je bolj nezahtevna. Temperaturna nihanja ji ne škodujejo in ob ustreznih pogojih plodonosi skozi vse leto.

Sestava in kalorična vrednost

Italijanska bučka (cukinija) je značilna po obsežnem vitaminsko-mineralnem kompleksu, ki pozitivno vpliva na človeški organizem.

1. Vsebnost vlaknin v tem plodu je koristna, saj obnavlja prebavo in preprečuje zaprtje ter druge prebavne težave.
2. Organske spojine v plodu omogočajo čiščenje telesa toksinov in odpadnih snovi ter izboljšujejo splošno stanje človeka.
3. Folna kislina v rastlini je nepogrešljiva med nosečnostjo in dojenjem. Ta snov ščiti plod, zagotavlja njegov zdrav razvoj ter preprečuje nastanek anemije.
4. Vitamin C zmanjšuje tveganje za sladkorno bolezen in raka, lajša simptome artritisa ter krepi imunski sistem.
5. V cukiniji najdemo spojine, kot sta lutein in zeaksantin. Ti sestavini sta močna fitonutrientoma, ki pozitivno vplivata na vid, zato lahko to rastlino uporabimo za preprečevanje očesnih bolezni.
6. Takšna zelenjava ima bogato mineralno sestavo, ki je potrebna za krepitev zdravja in okrevanje telesa. Med minerali so bili odkriti P, Se, Na, Ca, Mg, K, Fe, Mn, Zn.
7. Poleg tega v cukiniji najdemo vitamine, kot so pantotenska in nikotinska kislina, piridoksin, riboflavin, tiamin, retinol, tokoferol.

Prav tako je treba omeniti, da skoraj 95 odstotkov ploda predstavlja voda. Kalorična vrednost te poslastice ne presega 25 kcal na 100 g.

Koristne lastnosti cukini

Splošne koristi

Visoka koncentracija različnih vitaminskih spojin in mineralnih sestavin naredi to zelenjavo zelo koristno za ljudi, ki imajo bolezni srčno-žilnega sistema. V tem izdelku so skoncentrirane pektinske snovi, mangan in askorbinska kislina. Te spojine prispevajo k normalizaciji perifernega krvnega obtoka. Uvedba takšne jedi v jedilnik pomaga v boju proti visokemu krvnemu tlaku in zagotavlja znižanje ravni slabega holesterola v telesu.

Ker cukini velja za vir kalija, fosforja in več organskih kislin, zagotavlja odstranjevanje soli sečne kisline iz telesa. Kot je znano, njihova visoka raven prispeva k pojavu oteklin v sklepih. Zato je treba tak izdelek uživati za preprečevanje in zdravljenje protinskega artritisa in drugih sklepnih bolezni.

Prav tako je treba omeniti, da cukini vsebuje lahko prebavljive ogljikove hidrate, ki ne dražijo želodčne sluznice, obnavljajo črevesno peristaltiko in ugodno vplivajo na prebavne procese na splošno. Poleg tega je znano, da ima tak plod protialergijsko delovanje. To omogoča uporabo izdelka v otroški in dietni prehrani.

Še ena dragocena lastnost italijanskega cukinija je, da lahko hitro nasiti človeško telo. Prav tako je treba dodati, da ima ta rastlina nizko kalorično vrednost. Iz tega sledi, da je idealna za ljudi, ki trpijo za debelostjo ali pa preprosto pazijo na svojo telesno težo, da bi vedno ohranili formo.

Plodovi te rastline so obdarjeni z biološko aktivnimi elementi, kot so fitonutrienti. Te spojine proizvajajo celice za zdravo mrežnico, kar zagotavlja dober vid. Poleg tega je koncentracija karotena v njih veliko višja v primerjavi s korenjem. Zato koristi uporabe takega koristnega izdelka za ohranjanje vida in preprečevanje starostnih sprememb očesa ni mogoče preceniti.

Prisotnost mangana v tej zelenjavi zagotavlja absorpcijo beljakovin in ogljikovih hidratov. Poleg tega je ta mineral potreben za hitrejše celjenje ran, regeneracijo tkiv in krepitev kosti. Tako bodo jedi na osnovi te rastline koristne za ljudi, ki so na posttravmatskem zdravljenju.

V sestavi plodov te rastline so posebni encimi, ki so potrebni za ljudi z boleznimi jeter. Prav tako naj hrano na osnovi takšne sestavine uživajo tisti, ki morajo očistiti telo, saj zagotavljajo izločanje odpadnih snovi in strupenih snovi.

Znano je tudi, da cukini vsebuje veliko antioksidantov, ki lahko nevtralizirajo proste radikale. Poleg tega je za to zelenjavo značilna močna protivnetna lastnost. Zaradi takšnih lastnosti je cukini dragocen pri preprečevanju raka.

Zgoraj naštetim lastnostim lahko dodamo še diuretične in holeretične učinke. Ta prednost je lahko koristna pri zdravljenju bolezni ledvičnih kamnov.

V obdobju povečane verjetnosti okužbe z različnimi virusnimi in nalezljivimi boleznimi je koristno uživati italijansko bučko. Ta zelenjava zaradi svoje bogate sestave pomaga zaščititi pred takšnimi boleznimi.

Za ženske

Za predstavnice nežnejšega spola je italijanska zelenjava koristna, ker lahko normalizira čustveno stanje v menopavzi. Poleg tega ta izdelek zagotavlja zvišanje ravni hemoglobina v krvi.

Bučke so cenjene tudi zato, ker so dietetičen izdelek, ki lahko zmanjša telesno težo. Na njihovi osnovi lahko pripravimo različne jedi, ki ne škodujejo postavi.

Ta poslastica je koristna tudi za reproduktivni sistem deklet. To je povezano s tem, da vsebuje snovi, ki obnavljajo delovanje jajčnikov, kar posledično preprečuje motnje cikla in zmanjšuje boleče občutke med menstruacijo. Rastlinska sestavina odpravlja vnetne bolezni v medenici.

Zdravilne lastnosti bučk se kažejo tudi v primerih, ko ženska trpi za krčnimi žilami. Ta zelenjava lahko poveča elastičnost in trdnost žil ter kapilar.

Poznana je tudi široka uporaba te poslastice na področju kozmetike. Omogoča povrnitev zdravja in moči lasem. Uporabimo ga lahko tudi za pripravo obraznih mask s pomlajevalnim učinkom.

Za moške

Znanstveni poskusi na področju onkoloških bolezni so potrdili, da lahko različne dragocene sestavine v italijanski kulturi zmanjšajo simptome adenoma prostate.

Ker se glavna žleza moškega telesa nahaja v bližini mehurja, ob njenem povečanju moški občuti neprijetne simptome med uriniranjem in tudi med spolnim odnosom. Če bučke uživamo hkrati z žiti in stročnicami, bo to blagodejno vplivalo na delovanje prostate.

Med nosečnostjo

Visoka raven folne kisline pozitivno vpliva na reproduktivni sistem. Med pričakovanjem otroka ta vitamin znatno zmanjša verjetnost razvoja težav z živčnim sistemom pri otroku. Zato strokovnjaki priporočajo uvedbo bučk v prehrano nosečnic in tudi deklet, ki načrtujejo nosečnost.

Med dojenjem

V obdobju dojenja je zelenjava prav tako koristen izdelek zaradi svojih protialergijskih lastnosti.

V nekaterih primerih lahko bučke pri otroku povzročijo kolike, zato je treba to poslastico vključiti v jedilnik mlade mamice šele po treh mesecih od rojstva otroka. Če pa gre za toplotno obdelane bučke, jih lahko v majhnih količinah uživa že takoj po porodu.

Za otroke

V pediatriji se lahko ta poslastica uporablja za odpravljanje kolik, napenjanja in stabilizacijo blata. Sestava zelenjave, bogata s kemičnimi elementi, zagotavlja normalno tvorbo okostja, izboljša spanec in dviguje razpoloženje. Uživanje takšne bučke povečuje odpornost proti virusnim boleznim. Kot kaže praksa, otroci, ki redno uživajo bučke, zbolijo veliko redkeje.

Od šestega meseca dalje lahko otroku ponudite ta izdelek svež, predhodno nariban, pa tudi toplotno obdelan. Jedi na osnovi te kulture bodo koristne tako za imunski sistem kot za prebavila malčka.

Pri hujšanju

V bučkah (cukinijah) je bil odkrit natrij, ki pomaga vzpostaviti vodno ravnovesje v človeškem telesu. To omogoča izločanje odvečne tekočine.

Prav tako je opažen blagodejen vpliv izdelka na prebavni trakt. Treba je omeniti, da so bučke (cukini) med desetimi najučinkovitejšimi jedmi za hujšanje.

Zaradi nizke kaloričnosti in visoke vsebnosti vode ter odsotnosti maščob bo italijanski sadež zaščitil pred prenajedanjem, hkrati pa bo telesu prinesel veliko koristi. Še posebej koristno je v tem primeru kuhati bučke na pari.

Da bi se spopadli s prekomerno telesno težo, je treba vsak dan uživati takšno bučko. Pri tem jo lahko vključite v solate, uporabite za pripravo pireja, zelenjavnega ragùja itd.

Uporaba v kozmetologiji

Korist te rastlinske sestavine ni omejena na njeno uporabo kot živila.

Iz cvetov te kulture izdelujejo sredstva za zdravljenje alergijskih reakcij. Semena pa lahko uporabite za pridobivanje kozmetičnih sredstev, namenjenih uravnavanju delovanja lojnic. Znane so tudi številne različice priprave mask za obraz in lase. Visoka koncentracija retinola, tokoferola in antioksidantov omogoča pripravo mask, ki so učinkovite v boju proti gubicam in sivim pramenom.

Takšna rastlinska surovina ima vlažilne lastnosti, zato jo lahko uporabite za pripravo mask za obraz in lase. Meso zelenjave lahko izboljša barvo kože, deluje pomlajevalno, normalizira mikrocirkulacijo in zaščiti dermo pred vplivom ultravijoličnih žarkov.

Uporabite lahko najpreprostejši in najbolj priljubljen recept za pripravo maske. Za to je treba le naribati bučko in rahlo iztisniti sok. Dobljeno kašo nanesite na očiščeno kožo obraza. Nato masko pokrijte z gazo, počakajte pol ure in si umijte obraz s hladno vodo.

Sok iz bučk (cukinij) lahko uporabite za odpravljanje vrečk in oteklin pod očmi. V tem primeru se uporablja sveže iztisnjena mešanica za brisanje kože okoli oči.

Če se pojavijo sivi lasje, je priporočljivo uporabiti masko za lase iz soka italijanske bučke. To mešanico je treba vmasirati v lasišče, nato pa sprati s toplo vodo. Ta postopek omogoča krepitev lasnih mešičkov in jim daje zdrav videz.

Škodljivost in kontraindikacije

Tudi tako koristen izdelek, kot je bučka, lahko škoduje telesu, če ga nepravilno uživamo. Poleg številnih pozitivnih lastnosti ima tudi nekaj negativnih strani.

Najprej je treba opozoriti, da so v bučkah lahko prisotni oksalati, ki lahko povzročijo ledvične kamne. Ob zmernem uživanju takega izdelka pri zdravih ljudeh ni nobenega tveganja, če pa obstaja nagnjenost k takim patologijam, je pomembno biti previden.

Bučk naj ne uživajo tudi ljudje, ki trpijo za ledvično odpovedjo in motnjami v delovanju žolčnika. To je zato, ker uživanje bučk močno obremenjuje te organe.

Surovih bučk ne smemo jesti pri razjedi in gastritisu, saj dražijo sluznico organa.

Nevarna je lahko tudi bučka, ki je bila pridelana z uporabo različnih kemikalij. Njihovo vsebnost lahko zmanjšate tako, da narezano zelenjavo namakate več ur. Pri tem mora biti voda rahlo soljena. Po dveh urah koščke zelenjave sperite in rahlo osušite.

Kako izbrati in shranjevati

Da bi uživanje bučk koristilo zdravju, je treba vedeti, na kaj moramo biti pozorni pri izbiri takega izdelka.

Najprej je treba vedeti, da je treba take plodove kupovati v obdobju od konca pomladi do konca julija. Ker ravno v tem obdobju rastlina rodi, sami sadeži pa so bogati z veliko količino vitaminov in mineralov. Rastline ni priporočljivo kupovati pred ali po navedenem roku, saj začne bučka po zorenju izgubljati dragocene sestavine že po 10 urah. Iz istega razloga te vrste zelenjave ni mogoče dolgo shranjevati.

Upoštevati je treba tudi velikost bučk. Dolžina naj bo srednja, to je 13–15 cm. Prevelike vrednosti kažejo na to, da so plodovi prezreli, in jih ni priporočljivo uporabljati za prehrano, poleg tega imajo veliko semen.

Lupina mora biti gladka, brez poškodb.

Bučke lahko shranjujemo pri temperaturi od 0 do 5 stopinj. V hladilniku izdelek ostane svež dva tedna.

Ali ga je mogoče zamrzniti

Če je treba podaljšati rok shranjevanja bučk, jih lahko damo v zamrzovalnik. Pred tem je treba zelenjavo le narezati in zapakirati v polietilensko vrečko. V zamrzovalniku se lahko bučke hranijo tri mesece.

Ali lahko cukini jemo surove

V ocvrti obliki ima zelenjava prijeten okus, vendar se zaradi visoke toplotne obdelave izgubi del koristnih snovi, poleg tega se vpije veliko maščobe.

Če uživamo mlado bučko surovo, se ne bo zgodilo nič slabega. Poleg tega se telo nasiči z dragocenimi sestavinami, s katerimi je rastlina obogatena. Neobdelana bučka ima nizek glikemični indeks, kar omogoča njeno uporabo tudi pri sladkorni bolezni.

Obstaja veliko receptov za jedi, v katerih se uporabljajo surove bučke. Nežno in okusno meso ploda omogoča uživanje surovega brez predhodne toplotne obdelave. V jedi bo taka sestavina hrustljava. Bučke dobro vpijajo sol, pri čemer sprostijo veliko soka. Zato je priporočljivo, da bučke najprej posolite v ločeni posodi, odlijete izločeno tekočino in jih šele nato dodate solati.

Ali jih je treba olupiti

Pri pripravi jedi iz bučk lupine sploh ni treba odstraniti. Bučke imajo precej tanko in mehko lupino, ki ne spremeni okusa solate.

Odstranjevanje lupine ni priporočljivo tudi iz drugega razloga. Več raziskav je pokazalo, da je v tem delu bučk visoka koncentracija askorbinske kisline, ki povečuje obrambne funkcije organizma. Če pa so bile bučke obdelane z različnimi kemikalijami, je treba lupino odstraniti.

Kako okusno pripraviti cukini: recepti

Mlade bučke telo bolje absorbira in imajo prijeten okus. Takšne bučke lahko uživate tako surove kot obdelane, torej ocvrte, pečene v pečici, kuhane na pari, vložene itd.

Sveže bučke lahko uporabite za pripravo solat, prilog k mesnim in ribjim jedem. Poleg tega takšne bučke služijo kot osnova pri pripravi sladic, kot so ocvrtki, palačinke, pite in kolački. Prav tako iz teh bučk pripravljajo zaloge za zimo, in sicer konzerviranje z dodatkom česna, paradižnika, korenja in zelišč.

V pečici

Za pripravo bučk v pečici potrebujete 0,5 kg bučk, 200 g parmezana, 2 čebuli, 5 paradižnikov, 2 papriki, 2 korenčka, sol, šopek zelenjave, črni poper in 2 žlici oljčnega olja.

Najprej je treba bučko in paradižnike oprati ter jih narezati na kolobarje debeline 5 mm. Papriko narežite na paličice. Čebulo s korenjem narežite na kocke in prepražite na olju do zlate barve.

Nato namažite pekač z oljem in vanj položite bučke, jih posolite in popoprajte. Naslednjo plast položite paradižnike, posolite in popoprajte, nato čebulno-korenčkovo praženje. Nato dodajte papriko. Maso poškropite z oljčnim oljem. Pripravek postavite v pečico, ogreto na 220 stopinj, za 20 minut. V tem času naribajte sir in po 10 minutah z njim potresite jed, nato pa vrnite pekač nazaj v pečico. Pred serviranjem jed okrasite z zelenjem.

V ponvi

Potrebujete 500 g italijanskih bučk, 6 žlic moke, ščep soli in črnega popra, začimbe po okusu in rastlinsko olje za cvrenje.

Če so bučke mlade, jih narežite na kolobarje debeline približno 1 cm. Če pa so bučke večje, naredite dodatno vzdolžni rez. V majhen krožnik vsujte moko, na ponev pa nalijte malo olja in ga segrejte.

Po tem posolite, popoprajte, potresite z začimbami in povaljajte v moki. Nato jih položite v ponev. Bučke pražite na srednjem ognju, dokler ne porjavijo. Praženo zelenjavo s pomočjo lopatice preložite na krožnik; postrežete jih lahko s kislo smetano in zelišči.

Na žaru

V tem primeru je treba bučke umiti in narezati na kolobarje debeline 5–6 mm. Nato v manjši posodi temeljito zmešajte oljčno olje, limonin sok, sesekljan česen, sol in mlet črni poper. V to mešanico dodajte bučke in dobro premešajte, da so vse prepojene s prelivom. Nato skledo pokrijte s folijo in pustite marinirati nekaj ur. Po tem času segrejte ponev na žaru. S kleščami položite bučke v ponev. Pražite jih po nekaj minut na vsaki strani. Pripravljene bučke posolite in popoprajte. Postrezite z drobno sesekljanim peteršiljem. Jed lahko pokapate z limoninim sokom.

Kvašene palačinke

Za pripravo palačink potrebujete 2 srednji bučki, nekaj piščančjih jajc, približno 80 g moke, nekaj strokov česna, zelišča po okusu, sol in črni poper. Potrebovali boste tudi oljčno olje za cvrtje.

Postopek priprave se začne z ribanjem bučk na strgalu. V ločeni posodi stepite jajca s ščepcem soli. Nato dodajte moko in premešajte maso do enotne konsistence. Nato dodajte sesekljan česen, zelišča in začimbe. Nato v zmes vložite bučke, rahlo ožete odvečnega soka. Če je ta pripravek preveč tekoč, dodajte še malo moke.

Zdaj ocvrite palačinke na ogreti ponvi do konca. Najbolje jih postrezite s kislo smetano.

Juha

Za pripravo juhe potrebujete naslednje sestavine: 1 l mesne juhe ali vode, 2 majhni bučki, 2 krompirja, 1 čebulo, nekaj strokov česna, rastlinsko olje, svež peteršilj, sol in poper po okusu.

Najprej se lotite priprave zelenjavne juhe. Za to umijte korenje, ga olupite in razdelite na 2 dela. Enako storite s čebulo. Nato umijte zelišča in ločite steblo in liste. Steblo uporabite za kuhanje juhe, liste pa dodajte v končano jed. Nato v lonec nalijte vodo, vanj položite zelenjavo in zavrite. Kuhanje nadaljujte 20 minut. Nekaj minut pred koncem posolite maso.

Pripravljeno juho precedite skozi cedilo. Preostalo zelenjavo zavrzite, saj je svoj okus in koristne snovi že oddala tekočini, v kateri se je kuhala.

Zdaj se lotite bučk. Umijte jih in narežite na kolobarje. Od dobljene mase ločite 1/4 in odložite; ta del bo uporabljen za cvrtje pred serviranjem. Nato olupite in narežite čebulo na polkroge, sesekljajte česen, krompir pa narežite na kocke.

Po tem v loncu segrejte rastlinsko olje. Dodajte čebulo in česen ter pražite nekaj minut. Preostanek bučk prav tako pošljite v lonec. Maso premešajte in pražite 5 minut ob občasnem mešanju. Nato dodajte krompir in nadaljujte s kuhanjem še 2 minuti. Zdaj v lonec vlijte 1 liter vroče juhe ter kuhajte jed na nizkem ognju še četrt ure. Nato zelenjavo z mešalnikom zmeljite do nastanka pireja.

Odložene bučke posolite in popražite na olju do mehkobe z obeh strani. Pripravljeno juho razlijte v krožnike, v vsakega položite nekaj krogcev ocvrtih bučk. Jed okrasite z zelišči.

Kako vložiti

Za pripravo vloženih bučk potrebujete 0,5 kg te zelenjave, 5 g sladkorja in enako količino soli, 10 ml kisa, 50 ml rafiniranega rastlinskega olja, nekaj strokov česna, šopek svežega kopra, črni poper po okusu.

Najprej je treba bučke oprati. Če se lupina ne odstranjuje, je treba to storiti še posebej temeljito. Po tem zelenjavo osušite s papirnato brisačo. Zdaj plod narežite s posebnim rezalnikom ali pripomočkom za lupljenje zelenjave.

Nato bučke posolite in pustite nekaj časa. Po 15–20 minutah iztisnite sok iz izdelka in ga preložite v posodo za marinado. Dodajte še sesekljan česen in koper. V ločeni posodi zmešajte sladkor s poprom, kisom in oljem, da nastane enotna mešanica. Dobljeno marinado uporabite za obdelavo bučk. Po mešanju dajte pripravek v hladilnik. Vloženo zelenjavo lahko postrežete že po 30 minutah. Ta jed se ujema s krompirjem. Po okusu je podobna vloženim kumaricam, vendar je v tem primeru pripravek bolj nežen s sladkastim priokusom.

Zanimiva dejstva o cukini

1. Bučke so svoje ime dobile po italijanski besedi 'zucchini', ki izhaja iz besede 'zucca', s katero so označevali bučo. To pomeni, da so bučke male buče. Dejansko so bučke običajno veliko manjše od buč, vendar so nekoč uspeli vzgojiti plod, ki je tehtal več kot šestdeset kilogramov.
2. Zanimivo je, da je bila ruska beseda 'kabačok' prav tako izposojena iz ukrajinske 'kabak', kar pomeni buča.
3. Italijanske bučke so navajeni imenovati zelenjava, vendar je treba opozoriti, da se rodijo iz cveta, kar pomeni, da so sadje.
4. Cvetovi te rastline zahtevajo posebno pozornost. Tako kot cvetovi vseh vrst bučk in buč so užitni in prava poslastica. Obstaja veliko receptov za pripravo različnih jedi na njihovi osnovi.
5. Prav tako je treba opozoriti, da ena bučka vsebuje veliko več kalija kot banana. Ta snov je zelo koristna za telo. Kot je znano, lahko ta mineralna spojina delno nevtralizira vpliv soli na človeško telo. Iz tega sledi, da kalij omogoča preprečevanje razvoja hipertenzije.
6. V Azerbajdžanu z odvarkom na osnovi socvetij predstavnikov bučevk zdravijo gnojne rane.

Fotografija bučk