Koreninska zelena: koristne lastnosti in kontraindikacije

Zelena je ena najbolj koristnih rastlin za človeka. Pri tem so koristni vsi njeni deli – listi, korenine in semena (ter peclji pri ustreznih sortah). Vendar pa je v dietetiki še posebej cenjena korenina zelene, ki vsebuje veliko biološko aktivnih snovi in vlaknin, ki normalizirajo delovanje prebavil. Na voljo je skoraj vse leto, čeprav se najbolj okusne korenine prodajajo v trgovinah in na tržnicah od septembra do aprila.

Sestava in kalorična vrednost

Energijska vrednost korenine zelene znaša le 34 kcal na 100 g. Poleg tega vsebuje številne koristne snovi.

V korenini zelene praktično ni maščob, sladkorja pa je le 2–4 % (za primerjavo, v zelenih delih ne več kot 1 %). Večji del prostornine predstavljajo prehranske vlaknine, ki normalizirajo prebavo. Poleg tega korenine vsebujejo:

1. Askorbinska kislina, ki normalizira delovanje imunskega sistema in izboljšuje stanje žil.
2. Holin ter vitamini skupine B in PP, ki so potrebni tako za normalno delovanje centralnega živčnega sistema kot za aktiven metabolizem.
3. Organske kisline, vključno z oksalno kislino; nekatere od njih imajo lastnosti antioksidantov, torej delujejo protivnetno in upočasnjujejo procese prezgodnjega staranja.
4. Minerali – soli kalija, fosforja, kalcija in natrija, brez katerih presnovni procesi sploh ne bi mogli potekati.
5. Glikozidi in eterična olja.

Lastnosti vseh teh snovi (in njihovih kombinacij) so zelo večplastne, zato so mnogi nagnjeni k temu, da zeleno štejejo za zdravilo proti vsem boleznim. To seveda ni res, čeprav raziskave lastnosti korenine potekajo zelo aktivno in velja za obetavno surovino za farmacevtsko industrijo.

Vendar ima vse svojo temno plat in zelena pri tem ni izjema. Zlasti vsebuje zelo močne alergene, ki se ne uničijo niti s toplotno obdelavo. Poleg tega jih je v korenini več kot v zelenih delih (čeprav manj kot v semenih). Te snovi lahko sprožijo izjemno hude alergijske reakcije, celo anafilaktični šok.

Koristne lastnosti korenine zelene

Splošne koristi

Te korenovke imajo zelo različne koristne lastnosti. Na primer, delujejo blago diuretično, zato priporočamo, da zeleno vključite v prehrano ljudem, ki trpijo za oteklinami, pa tudi pri določenih težavah z uriniranjem in celo pri majhnih ledvičnih kamnih. Korenino lahko v takih primerih uživate surovo ali iz nje iztisnete sok.

S tem njegove koristne lastnosti niso omejene. Omeniti velja, da korenina zelene:

1. Izboljšuje prebavne procese zaradi visoke vsebnosti prehranskih vlaknin. Ob tem obstajajo raziskovalni podatki, ki dokazujejo, da v velikih količinah vlaknine ščitijo pred rakom črevesja. In to še ni vse – vlaknine ustvarjajo tudi ugodne pogoje za razvoj koristnih črevesnih bakterij, ki pomagajo preprečevati bolezni, kot sta sladkorna bolezen in debelost.
2. Preprečuje razvoj ateroskleroze. Na splošno se priporoča uživanje korenine zelene pri različnih srčno-žilnih boleznih, vključno z arterijsko hipertenzijo, to je povišanim krvnim tlakom. Pri tem izvlečki zelene niso tako koristni kot uživanje njene korenine.
3. Vsebuje antioksidante, ki zavirajo vnetne procese in ščitijo telo na celični ravni, kar je preventiva pred številnimi boleznimi, vključno z malignimi tumorji, srčno-žilnimi patologijami in Alzheimerjevo boleznijo. Za posebej koristne veljajo ferulinska in kofeinska kislina ter flavonoidi (na primer kvercetin), ki jih vsebuje korenina zelene.
4. Izboljšuje delovanje možganov in blagodejno vpliva na kognitivne sposobnosti.
5. Pomaga telesu pri okrevanju po kirurških posegih in težkih boleznih.
6. Zavira delovanje stresnih hormonov in blagodejno vpliva na delovanje živčnega sistema na splošno. Lahko ga primerjamo z blagim pomirjevalom rastlinskega izvora.
7. Podpira delovanje srčne mišice – zaradi visoke vsebnosti kalija. Ta element omogoča nevtralizacijo tudi posledic prekomernega uživanja kuhinjske soli.
8. Ščiti jetra pred razvojem maščobne hepatoze.
9. Je dokaj močan afrodiziak.

Protivnetne lastnosti korenine zelene omogočajo njeno uporabo pri zdravljenju nalezljivih in kožnih bolezni ter celo patologij, kot sta protin in artritis – antioksidanti močno olajšajo takšna stanja.

Protitumorske lastnosti korenine zelene so zaenkrat premalo raziskane. Vendar je bilo nekaj obsežnih študij, ki so pokazale, da antioksidanti in vitaminska sestava zelene delajo iz nje obetavno sredstvo v boju proti rakavim obolenjem.

Prav tako vrsta raziskav omogoča znanstvenikom, da menijo, da bi lahko uživanje korenine zelene preprečilo razvoj želodčne razjede. Zlasti korenovke vsebujejo specifično vrsto etanolnega alkohola, ki pomaga izčrpanim sluznicam. Toda kako to lastnost uporabiti v praksi, glede na to, da so eterična olja zelene kontraindicirana pri gastritisu in razjedi, zaenkrat ni jasno.

Za ženske

Predstavnicam nežnejšega spola je korenina zelene zanimiva, ker vsebuje vlaknine, ki pomagajo uravnavati prebavo in hkrati prispevajo k izgubi teže. Vendar to ni njena edina prednost.

Vsi deli rastline, tudi korenina, vsebujejo element apiol. Gre za hormonu podobno snov, ki v mnogem deluje enako kot estrogen. Zato redno uživanje korenine zelene pomaga uravnavati menstrualni cikel in odpraviti najbolj neprijetne simptome PMS, prav tako pa znatno izboljša stanje med menopavzo.

Za ženske v obdobju menopavze je korenina zelene še posebej koristna, ker vsebuje veliko vitamina K in fosforja. Oba elementa sta zelo pomembna za krepitev kosti, njun redni vnos znatno zmanjša tveganje za osteoporozo, katere razvoj v tem obdobju ogroža dame.

Poleg tega korenina zelene vsebuje antioksidante, ki imajo protivnetne lastnosti in lahko upočasnijo procese staranja. Bogata vitaminska sestava korenovke pomaga izboljšati stanje kože, las in nohtov.

Za moške

Korenina zelene mora nujno biti del moške prehrane, saj vsebuje rastlinske hormonu podobne snovi – v tem primeru vplivajo na moč. V bistvu je zelena varen analog zdravila Viagra. Svežo korenino zelene lahko dodate v prehrano ali iz nje pripravite sveže iztisnjen sok, in obe možnosti bosta dajali dober učinek.

Moški so v večji meri kot ženske izpostavljeni tveganju za bolezni srca in ožilja. Zanje je uživanje korenine zelene dobro tudi zato, ker pomaga znižati raven »slabega« holesterola v krvi. Raziskave so pokazale, da je v tej korenovki prisotna spojina 3-n-butilftalid, ki ima hipolipidemično delovanje. Preprosteje rečeno, znižuje raven lipoproteinov nizke gostote in s tem zmanjšuje tveganje za nastanek holesterolnih oblog, ki bi lahko povzročile izjemno negativne posledice.

Med nosečnostjo

Kljub temu, da je zelena na splošno koristna, jo je med nosečnostjo mogoče uživati le v zelo majhnih količinah, zlasti to velja za prvo in tretje trimesečje. Težava je v tem, da zgoraj omenjena snov apiol deluje kot estrogen, katerega raven med nosečnostjo ravno upada. To pomeni, da spodbuja krčenje maternice, kar lahko povzroči splav ali prezgodnji porod. Vendar jo je v majhnih količinah mogoče uživati – telesu bo zagotovila zadostno količino vlaknin in vitaminov.

Med dojenjem

Mladim mamicam v obdobju dojenja je korenina zelene koristna, ker bo omogočila hitro povrnitev v formo. Vendar vsebuje veliko eteričnih olj, zato je vsaj prva dva meseca med dojenjem bolje, da tega izdelka ne uživate, da mleko ne bi imelo nenavadnega okusa in da se pri otroku ne bi razvila alergija.

Za otroke

Zelena vsebuje številne vitamine in minerale, ki so koristni za otroka. Na primer kalcij, ki je potreben za krepitev zob in kosti, ter kalij, ki blagodejno vpliva na stanje srčno-žilnega sistema kot celote. Poleg tega koren zelene vsebuje veliko natrija, kar omogoča zmanjšanje uporabe soli v otrokovi prehrani. Ta zelenjava vsebuje tudi veliko fosforja, potrebnega za izboljšanje kognitivnih funkcij.

Vendar pediatri svetujejo uvajanje korenine zelene v otrokovo prehrano šele od leta in pol naprej. Sprva je treba v juho dodati le majhen košček korenovke in preveriti reakcijo, saj ta zelenjava vsebuje potencialne alergene, prav tako pa izrazit vonj zelene otroku morda ne bo všeč. Otrok se mora nanjo navaditi. Sprva ta košček zelene zmeljejo v mešalniku skupaj z drugo zelenjavo, nato pa ga le narežejo na majhne kocke.

Ko otrok dopolni dve leti, mu lahko ponudimo pire iz zelene. Jed pripravimo na naslednji način – na 100 g korenine zelene vzamemo 20 g drobtin belega kruha, 50 ml mleka, 1 čajno žličko mehkega masla, 1 jajce in sol po okusu. Zeleno olupimo in narežemo na kocke, nato pa jo skuhamo v rahlo slani vodi. Kruh namočimo v mleko, nato pa vse skupaj z maslom stepemo z mešalnikom. Jajce skuhamo trdo, narežemo na rezine in uporabimo za okras.

Pri hujšanju

Zelena žal nima lastnosti kurjenja maščob, vendar je lahko kljub temu koristna pri hujšanju. Pogosto se o njej govori kot o živilu z negativno kalorično vrednostjo, češ da človek pri njenem zaužitju pri prebavi porabi več kalorij, kot jih dobi z živilom. To ni povsem res, saj človeško telo zna pridobiti energijo iz katerega koli živila, tudi nizkokaloričnega. Preprosto, za razliko od krompirja zelena skoraj ne vsebuje škroba (le 5–6% celotnega volumna), ima pa zato veliko vlaknin. To pomaga očistiti telo toksinov, hkrati pa spodbuja delovanje črevesja in aktivira presnovne procese. Vse skupaj pomaga znebiti se odvečne teže.

Tisti, ki se resno ukvarjajo z zdravo prehrano, lahko koren zelene vključijo v svoj jedilnik kot prilogo k mesu, saj se bo tako bolje absorbiralo. Z vidika dietetike je to odlična možnost – kuhan piščančji file in solata iz zelene in jabolka ali kunec, dušen s korenino zelene in čebulo.

Tudi dieta z juho iz zelene daje dober učinek. Njeno bistvo je, da lahko čez dan jeste samo to juho, vendar v poljubnih količinah. Juho pripravimo na naslednji način: na 300 g korena zelene vzamemo 5 paradižnikov (pozimi lahko uporabimo konzervirane, vendar ne vložene), 300 g belega zelja, 2 papriki, 1 korenček in zelišča. Zelenjavo nasekljamo in vržemo v vrelo vodo, ponovno zavremo (to traja približno 10 minut), nato pa kuhamo na majhnem ognju, dokler ni kuhano. Nekaj minut preden ugasnemo ogenj, v lonec vržemo nasekljana zelišča.

Te diete se je treba držati en teden. V tem času lahko izgubite 3–4 kg odvečne teže.

Koren zelene v medicini

Koren zelene se pogosto uporablja v ljudski medicini. Na primer:

Proti usedanju soli

Vzamemo 40 g olupljenega korena na 1 l hladne vode in pustimo stati osem ur (najbolje čez noč). Nato poparek precedimo skozi gazo in ga jemljemo po 1 žlico trikrat na dan. Obstaja tudi druga različica – trikrat na dan pol ure pred glavnimi obroki jemljemo sveže stisnjen sok zelene.

Proti revmatizmu in bolečinam v sklepih

Vzamemo 1 žlico nasekljanega korena zelene na 2 kozarca vrele vode in pustimo stati 4 ure, nato pa precedimo skozi zloženo gazo. Poparek jemljemo trikrat na dan po 2 žlici pol ure pred jedjo. To sredstvo velja za učinkovito tudi proti protinu.

Proti nespečnosti

Vzamemo 3 žlice naribanega korena zelene na 1 l hladne prekuhane vode in pustimo stati osem ur, pred uporabo pa precedimo. Pijemo trikrat na dan po 1 čajno žličko.

Proti alergijskim reakcijam

Sveže stisnjen sok iz korena jemljemo po 2 čajni žlički trikrat na dan pol ure pred glavnimi obroki, vendar le, če ni alergijskih reakcij na zeleno in navzkrižnih alergij.

Koren zelene se uporablja tudi za zdravljenje ozeblin. V ta namen 200 g posušenega korena prelijemo z 1 l vode, zavremo in pustimo na ognju 10 minut. Nato ga ohladimo na sprejemljivo temperaturo in v to tekočino za približno 15–20 minut položimo ozebel ud. Po tem kožo obdelamo z otroško kremo. Postopek ponavljamo sedem dni.

Škodljivost in kontraindikacije

V nekaterih primerih je uživanje korena zelene kontraindicirano. Kot je bilo že omenjeno, tega korena ne smemo uživati med nosečnostjo. Poleg tega, da lahko zelena povzroči krčenje maternice, lahko velika količina vlaknin sproži povečano nastajanje plinov, saj črevesje med nosečnostjo že tako doživlja pritisk s strani povečane maternice.

Pri ledvičnih kamnih je sok zelene prepovedan, ker lahko povzroči premikanje konkrementov. Vendar pa lahko zeleno jeste svežo, saj tako njene aktivne snovi vstopajo v telo v manjši koncentraciji.

Pri ledvični odpovedi je uživanje korena zelene kontraindicirano zaradi visoke vsebnosti kalija in fosforja. Poleg tega ga zaradi diuretičnega učinka ni mogoče uporabljati skupaj z diuretiki.

Kontraindikacija za uporabo je tudi slabo strjevanje krvi. Če pa to patološko stanje spremlja jemanje varfarina, potem se je zeleni vsekakor bolje izogniti.

Zeleno je treba uživati previdno pri povečani kislosti želodca, saj ob taki vsebnosti eteričnih olj le še povečuje izločanje želodčnega soka.

Kako izbrati in shranjevati

Zeleno je od septembra do aprila zlahka na voljo v trgovinah in na tržnicah, zato je ni treba zamrzovati za zimo. Morebiti jo lahko obravnavamo kot način shranjevanja pri predelavi pridelka z lastnega vrta.

Ali ga lahko zamrznete

Tako kot vsako drugo zelenjavo lahko tudi kakovostno zeleno zamrznemo. Korenine se operejo, posušijo in očistijo lupine, vozlov in koreninic. Zamrznemo lahko naribano zeleno na grobem strgalu ali narezano na majhne koščke. V vsakem primeru jo zapakiramo v polietilenske vrečke ali plastične posode za živila in nato postavimo v zamrzovalnik.

Kako sušiti

Za sušenje je treba korenino zelene najprej zdrobiti – bodisi naribati na grobem strgalu bodisi z ostrim nožem narezati na dolge trakove bodisi olupiti in narezati na tanke rezine, pri čemer uporabimo lupilec za zelenjavo.

Nasekljano zeleno lahko sušimo na naraven način, ne da bi posegali v postopek, tako da jo razprostremo na rešetke ali pekače. Ni priporočljivo, da jo izpostavljamo neposrednim ultravijoličnim žarkom, bolje jo je hraniti pod streho in občasno premešati zdrobljeno maso. Sušenje bo trajalo vsaj dva tedna. Postopek lahko pospešimo s sušenjem v pečici pri temperaturi, ki je blizu minimalne, pri čemer vrata rahlo odpremo. Najbolj priročno je sušiti v posebnem sušilniku. Temperatura v njem je enaka kot v pečici – 50 stopinj. Postopek sušenja traja 10 ur.

Kako uživati korenino zelene

Kljub vsem svojim koristnim lastnostim zelena zahteva previden pristop zaradi presežka vlaknin, ki povzročajo nastajanje plinov, in eteričnih olj.

Koliko jih lahko pojemo na dan

Seveda bo količina za vsako osebo individualna, a na splošno bo 300 g na dan v surovi, kuhani in ocvrti obliki povsem dovolj.

Kako očistiti durian.

Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, kako varčno želi gospodinja očistiti zeleno. Če je glavni dejavnik hitrost, lahko korenino hitro prerežemo na dva dela, nato pa z vsakega od njih olupimo lupino in grčaste koreninice dobesedno z nekaj potezami. Toda potem gre veliko mesa v odpadke.

Za bolj varčno čiščenje je treba najprej odrezati vrh, na katerega so pritrjena stebla zelenja. Nato previdno odstraniti lupino v tankem sloju, tam, kjer so grčaste koreninice, odstraniti samo njih, vse 'vdolbine' med njimi pa očistiti z nožem in nato skušati tudi tam odstraniti lupino v tankem sloju. To bo vzelo veliko več časa, vendar bo ostal večji del mesa.

Če korenine ne nameravamo uporabiti v celoti, je treba odrezati majhen kos in očistiti samo njega, preostanek pa zaviti v živilsko folijo.

Kaj lahko pripravimo iz korena zelene: recepti

Iz korena zelene lahko pripravite številne jedi. Njegovo meso ima močan vonj, vendar se samo po sebi ne uživa, razen v solati z zelišči in prelivom. Surova korenina zelene se dobro ujema z jabolki in začimbnimi zelišči, pa tudi s korenjem in bučo, kar omogoča pripravo številnih solat in prigrizkov.

Kuhan in dušen se dobro ujema s krompirjem, gobami, mesom in celo z morskimi sadeži, vse je odvisno izključno od omake in dodatnih začimb. Zeleno lahko dodajate juham, zelenjavnim enolončnicam, vloženim jedem. Iz zelene tudi brez dodatkov dobite okusno kremno juho. Lahko pa poskusite tudi druge različice jedi:

Kremna juha iz korenine zelene

Vzamemo 1 korenino zelene, 2 stebla pora (samo beli del), skodelico 33% smetane, 2 žlici oljčnega olja, 2 žlici lanenih semen ali sezama. Zeleno in por temeljito operemo. Na poru naredimo globok vzdolžni rez, da odstranimo vse nečistoče. Korenino in stebla pora grobo narežemo in damo v lonec, tako da voda prekrije zelenjavo. Mešanico zavremo, nato zmanjšamo ogenj na minimum in pustimo pod zaprto pokrovko 20–30 minut. Ko zelena postane mehka, jo s paličnim mešalnikom zmiksamo v pire, dodamo smetano in vse premešamo. Sol in poper dodamo po okusu. Pri serviranju potresemo s semeni in sesekljanimi zelišči.

Krompir z zeleno

Vzamemo po 400 g krompirja in prav toliko korena zelene, 1 veliko belo čebulo, peščico svežih listov timijana, 2–3 žlice rastlinskega olja, sol po okusu. Krompir operemo na običajen način, olupimo in ga narežemo na manjše kocke. Enako storimo z zeleno. Nato narežemo čebulo in jo nekaj minut pražimo skupaj s timijanom v ponvi z nelepljivim premazom. Po 3–4 minutah dodamo zeleno in krompir ter premešamo. Vse dušimo pod pokrovko na nizkem ognju 15–20 minut, dokler zelenjava ni kuhana. Da jed ne zagori, jo je treba nenehno mešati; v skrajnem primeru boste morali dodati malo vroče vode, vendar je najbolje – suho belo vino. To bo jedi dalo bogatejšo aromo. Sol in začimbe dodamo na koncu kuhanja in še enkrat premešamo sestavine.

Enolončnica iz korenine zelene, buče in leče

Za to jed potrebujete naslednje sestavine: 1 velik koren zelene, 300 g mesa buče, dve srednje veliki korenčki, 60–70 g rjave leče, 1–2 čebuli, 2–3 stroke česna, po dve vejici timijana in rožmarina, 2 žlici oljčnega olja, 2 čajni žlički balzamičnega kisa in enako toliko sojine omake, 0,4 l zelenjavne juhe. Prav tako potrebujete 150 g dobrega trdega sira, 50 ml mleka, sol in poper po okusu. Čebulo, bučo in korenje narežite na majhne koščke, liste začimbnih zelišč nasekljajte, česen pa stisnite skozi stiskalnico. Najprej v loncu z debelim dnom rahlo popražite čebulo, nato dodajte česen, timijan in rožmarin, malo balzamičnega kisa, premešajte in pustite na ognju dobesedno minuto. Po tem dodajte ostalo zelenjavo, lečo in začimbe. Čez nekaj minut prilijte zelenjavno juho, dodajte sojino omako in zavrite. Zelenjavo kuhajte 45 minut, dokler leča ne postane mehka.

Medtem olupite koren zelene in ga narežite na kocke, nato pa ga skuhajte v osoljeni vodi, dodajte česen. Ko je zelena kuhana, jo preložite v posodo mešalnika, dodajte oljčno olje in mleko ter zmiksajte v pire. V namaščen pekač položite kuhano zelenjavo z lečo, na vrh pire iz zelene. Površino poravnajte in potresite z naribanim sirom, nato pa pecite v pečici, dokler ne nastane skorjica.

Solata s korenino zelene in omako remoulade

Slednja je tradicionalna omaka francoske kuhinje s kaprami, lahko pa jih izpustite, še posebej ker obstaja v številnih različicah. Za pripravo jedi potrebujete: 1 velik koren zelene, skodelico domače majoneze, eno trdo kuhano kokošje jajce, po 1 žlici sesekljanega peteršilja in pehtrana, strok česna, 0,5 čajne žličke dijonske gorčice z zrni. Omako pripravite tako: ločite beljak in rumenjak. Beljak nasekljajte, rumenjak pa zmešajte z žlico majoneze, nato pa ga dodajte k preostali majonezi, dodajte sesekljan česen, peteršilj, pehtran in gorčico. Zeleno olupite in narežite na tanke rezine, nato jo vrzite v vrelo vodo in kuhajte 3–4 minute. Nato vodo odlijte, zeleno ohladite, narežite na tanke trakove in prelijte z omako remoulade. Pred serviranjem potresite z zelišči.

Ocvrta korenina zelene s začimbnimi zelišči

Za pripravo boste potrebovali velik koren zelene (približno 0,5 kg), 2 žlici oljčnega olja, 2–3 stroke česna, vejico svežega rožmarina in peščico listov mete. Sol in mleti črni poper dodajte po okusu. Koren zelene najprej narežite na rezine debeline prsta, nato pa ga razdelite na krhlje. Zelenjavo pražite v predhodno segretem oljčnem olju, dokler ne dobi zlato rjave skorjice. Nato zmanjšajte ogenj na minimum, v ponev dodajte drobno sesekljan česen in rožmarin ter vse skupaj pražite še 4–5 minut. Ko zelena postane mehka, dodajte malo masla in mete, začinite s soljo in poprom, premešajte, ne da bi posodo odstavili z ognja. Pred serviranjem odlijte odvečno olje.

Za kateri koli od teh receptov potrebujete dober koren zelene. Priporočljivo je, da ga izberete pravilno: koren mora biti trd, z gladko površino in brez vozlov, ki se jih boste kasneje tako ali tako morali znebiti. Pomembno je, da je v notranjosti poln, brez praznin. Če želite to preveriti, potrkajte po korenu. Pri kakovostnem boste slišali zamolkel zvok, medtem ko je zvonkast zvok značilen za zelenjavo, ki je v notranjosti prazna.

Zanimivosti o zeleni

Z botaničnega vidika spada zelena v družino kobulnic in je sorodna peteršilju in korenju, čeprav se od njiju razlikuje tako po videzu, okusu kot po aromi. Zanimivo je, da so njene zdravilne lastnosti dobro poznali že v antični Grčiji. Legendarni Hipokrat je v svojih delih opisoval učinek zelene pri različnih boleznih. Vendar je takrat niso uporabljali za prehrano, saj so bile divje sorte, ki so rasle v Sredozemlju, grenke, prve okusne sorte pa so bile vzgojene šele 18 stoletij pozneje.

Vendar se je zelena v Rusiji pojavila šele v času Katarine Velike – in sprva je bila okrasna rastlina, čeprav so takratne dvorne lepotice že vedele, da je izjemno koristna za kožo in lase. Toda zelena je dolga leta preprosto krasila vrtove kot tuja gostja. Njeno ime izvira iz nemškega poimenovanja, ki je v nadaljevanju izhajalo iz latinščine. Danes se spomin na to ohranja le v ukrajinskem jeziku, kjer zeleno imenujejo 'selera'.

Fotografija korena zelene