Češnja: koristne lastnosti in kontraindikacije

Češnjo včasih imenujejo sladko zdravilo. Resnično vsebuje veliko koristnih snovi – vitaminov, mineralov, antocianinov, ki pomagajo izboljšati stanje žil in sklepov.

Kako se češnja razlikuje od višnje

Češnja in višnja sta si zelo podobni. Z botaničnega vidika je to povsem razumljivo. Obe drevesi namreč pripadata isti družini rožnic (Rosaceae). Da sta biološki sorodnici, so vrtnarji vedeli že od pradavnine, dolgo pred pojavom genetike. Zato večina sodobnih sort predstavlja rezultat križanja višenj in češenj. Vendar se tudi danes tako drevesa kot njihovi plodovi med seboj razlikujejo.

Najprej se je treba naučiti razlikovati, katero drevo je pred vami – višnja ali češnja, saj sta si tudi drevesi zelo podobni. Pri višnji je lubje rjavo, bolj nasičenega odtenka, listi so majhni, živo zeleni, krošnja je kroglaste oblike, koreninski sistem pa je lahko vodoraven ali navpičen. Pri češnji je lubje svetlejše, lahko ima srebrn ali rahlo rdečkast odtenek. Koreninski sistem je lahko samo vodoraven, krošnja pa je bolj podolgovate, jajčaste oblike.

Ampak glavna razlika so seveda plodovi. Pri višnji so jagode samo rdečih odtenkov, vedno zelo sočne, a rahlo kisle. Ta kislost se ohrani tudi v marmeladi. Plodovi češnje so običajno večji. Lahko so različnih odtenkov: rumeni, rdeči, roza in skoraj črni. Za zimo jih priporočamo sušenje ali zamrzovanje, saj marmelada pogosto postane presladka.

Kaj je bolj zdravo: češnja ali višnja

Obe jagodi imata podobno kemično sestavo, vendar ne povsem enako. Dietetiki trdijo, da je mineralna sestava višnje bogatejša, plodovi pa vsebujejo manj ogljikovih hidratov kot češnja. Toda v resnici se glikemični indeks med njima ne razlikuje veliko – pri višnji znaša 22 enot, pri češnji pa 25. Energijska vrednost je prav tako skoraj enaka. Tako velja, da je pri sladkorni bolezni višnja bolj zdrava, vendar se češnji ni treba popolnoma odpovedati.

Poleg tega plodovi višnje vsebujejo več hormona melatonina, ki je potreben za normalno delovanje endokrinega sistema in zniževanje ravni slabega holesterola. Zato višnjo priporočajo ljudem z boleznimi ščitnice. Po drugi strani pa češnja vsebuje snovi, ki pomagajo v boju proti vnetnim procesom in bolečinam v sklepih. Zato jo priporočajo kot bolj koristen izdelek pri artritisu in protinu.

Koliko češenj lahko pojeste na dan

Zdravniki kljub vsem koristim češenj priporočajo, da ne pretiravate s tem izdelkom. Največja količina svežih češenj je 300 g na obrok in ne več kot 1 kg na dan. V nasprotnem primeru se lahko pojavijo prebavne težave, vse do hude driske. Da bi zmanjšali neprijetne posledice, je treba češnje uživati bodisi kot samostojno jed za malico bodisi kot sladico, vendar ne prej kot pol ure po glavnem obroku.

Seveda lahko uživate le kakovosten izdelek, pri čemer lahko stopnjo zrelosti jagodičja določite po barvi peclja. Biti mora zelen, če je rjav, je češnja prezrela in tak izdelek ne bo prinesel posebnih koristi.

Ali jo lahko jemo zvečer

Mnogi menijo, da ker za večerjo ne smete jesti težkih jedi, jih je treba nadomestiti z jagodičevjem, na primer s češnjami. Vendar to ni povsem res, saj ima ta sadež blag odvajalni in diuretični učinek, noč pa je lahko nemirna. Po drugi strani pa, če pojeste 5–10 jagod, se ne bo zgodilo nič hudega.

Češnje je najbolje jesti za zajtrk ali malico. Mnogi menijo, da to ni najboljša ideja, saj bo v takšnem obroku premalo beljakovin. V resnici lahko jagode dopolnite s posneto skuto ali jogurtom, sirom ali pestjo oreščkov. Tako bo jed obogatena z beljakovinami, ogljikovi hidrati pa se bodo počasneje absorbirali, kar bo ohranjalo raven sladkorja v krvi na enaki ravni.

Sestava in kalorična vrednost

Energijska vrednost višnje je le 52–62 kcal na 100 g, odvisno od sorte. V sestavi je največ vode (82–85,7 g) in ogljikovih hidratov – 10,6–16 g. Preostanek predstavljajo beljakovine, maščobe (skupaj nekaj več kot 1%) in vrsta koristnih snovi, ki bodo obravnavane v nadaljevanju. Češnja zlasti vsebuje:

1. Antociani (250 mg na 100 g) – snovi iz skupine flavonoidov. Po eni strani so odgovorni za rdečo in vijolično obarvanost jagodičja. V rumeni češnji jih skoraj ni. Po drugi strani pa imajo protivnetne lastnosti in so odgovorni za pregradno funkcijo črevesja, kar omogoča preprečevanje resnih bolezni.
2. Kumarini so snovi, ki imajo spazmolitični in protitumorni učinek.
3. Ogljikovi hidrati – glukoza, fruktoza. Pri tem je 75% ogljikovih hidratov fruktoza, ki jo telo zlahka in brez škodljivih posledic asimilira. Zato lahko te jagode uživajo celo tisti s sladkorno boleznijo (seveda v majhnih količinah). Dokazano je tudi, da fruktoza izboljšuje delovanje trebušne slinavke.
4. Pektini – normalizirajo prebavni proces, izboljšujejo delovanje črevesja.
5. Vitamin C (15 mg) – skrbi za krvni obtok.
6. Vitamin PP – koristen za vid.
7. Tokoferol (ali vitamin skupine E – 0,3 mg) – antioksidant.
8. Vitamini skupine B – normalizirajo delovanje živčnega sistema in pospešujejo presnovo.
9. Železo (1,8 mg ali 10 % dnevne potrebe) – ta element je potreben za normalno delovanje krvotvorilnega sistema.
10. Kalij (233 mg, to je več kot 9 % dnevne potrebe) – potreben za normalizacijo krvnega tlaka in krepitev srčne mišice.
11. Kalcij (33 mg) – potreben za krepitev krvnih žil.
12. Magnezij (24 mg) – deluje spazmolitično.
13. Fosfor (28 mg) – potreben za normalen presnovni proces, izboljšuje kognitivne funkcije.

Tako bo češnja zaradi svoje vitaminske sestave koristna ljudem z anemijo zaradi pomanjkanja železa, patologijami mišično-skeletnega sistema in dermatološkimi boleznimi.

Kako je češnja koristna

Splošne koristi

Čeprav se kemična sestava različnih vrst češenj lahko nekoliko razlikuje, so v resnici vse enako koristne.

1. Pigment melanin, ki ga vsebuje češnja, ščiti kožo pred agresivnim delovanjem sončnih žarkov in preprečuje nastanek rakavih obolenj. Zato se prebivalcem južnih regij priporoča, da čim pogosteje prigriznejo te jagode, pri tem pa seveda upoštevajo razumno zmernost glede velikosti porcij.
2. Meso jagod vsebuje veliko bakra, ki spodbuja aktivno tvorbo beljakovine kolagena, ki zagotavlja prožnost in elastičnost kože, kar omogoča podaljšanje njene mladosti.
3. Češnjo naj uživajo vsi, ki so se soočili z boleznimi srca in ožilja. Kumarini, antociani in vitamini pomagajo okrepiti ne le srčne mišice in velike krvne žile, ampak tudi kapilare. Poleg tega lahko kumarini zmanjšajo strjevanje krvi, kar preprečuje nastanek krvnih strdkov, zato je češnja odlično preventivno sredstvo proti srčnim infarktom in možganskim kapi.
4. Obilje topnih vlaknin, ki imajo blag odvajalni učinek, dela češnjo odlično zdravilo proti zaprtju, ne le učinkovito, ampak tudi zelo okusno.
5. Češnja vsebuje veliko vitamina C. Znanstveniki še vedno razpravljajo, kako pomembno vlogo ima pri oblikovanju imunskega sistema. Vendar je popolnoma gotovo, da izboljšuje absorpcijo železa. Zato naj češnjo uživajo vegetarijanci in ljudje, ki so na strogih dietah, saj se brez mesa v prehrani tveganje za razvoj anemije močno poveča.

Za ženske

Za pripadnice nežnejšega spola je češnja koristna iz več razlogov.

Prvič, vsebuje snovi, ki omogočajo stabilizacijo hormonskega ravnovesja, kar ugodno vpliva na menstrualni ciklus in naredi postopek manj boleč.

Drugič, uživanje češenj omogoča preprečevanje nastajanja krvnih strdkov, iz katerih bi se pozneje lahko oblikovali trombi. S to težavo se najpogosteje srečujejo ženske, ki dalj časa uporabljajo hormonske kontraceptive v obliki tablet.

Poleg tega je redčenje krvi zelo pomembno za ženske v menopavzi, zato jim bodo češnje prav tako koristile. Prav tako vsebujejo veliko tokoferola (vitamina E), ki je antioksidant ter zagotavlja lepoto in mladost kože.

Za moške

Za predstavnike močnejšega spola so češnje koristne, ker omogočajo znižanje ravni slabega holesterola, s to težavo pa se najpogosteje soočajo prav moški. Tako redno uživanje svežih, suhih ali zamrznjenih češenj omogoča preprečevanje bolezni srca in ožilja.

Poleg tega antociani in antioksidanti, ki jih vsebujejo češnje, preprečujejo razvoj tumorjev prostate. Prav tako to jagodičje pozitivno vpliva na nastajanje moških spolnih hormonov. Zdravniki moškim priporočajo, naj dnevno zaužijejo vsaj 100 g češenj, da preprečijo erektilno disfunkcijo.

To jagodičje bo koristilo tistim, ki se aktivno ukvarjajo s športom. Menijo, da ne le daje energije in pomaga obnoviti moči, ampak tudi preprečuje nastanek mišičnih bolečin, ki se lahko pojavijo po aktivnih treningih. Poleg tega je za vse te namene bolje uživati temne sorte češenj, ki vsebujejo več snovi, ki pozitivno vplivajo na srce in ožilje.

Med nosečnostjo

Češnje so zelo koristne za bodoče mamice. Vsebujejo beta-karoten in vitamin A. Te snovi zagotavljajo obnavljanje kožnih celic, sluznic, las in nohtov, katerih stanje med nosečnostjo pogosto trpi. Prav tako češnje vsebujejo vitamine skupine B, ki so potrebni za normalne presnovne procese, saj je za bodoče mamice zelo pomembno, da ohranijo optimalno telesno težo, sicer bodo otekline neizogibne. Poleg tega ti vitamini normalizirajo delovanje živčnega sistema, kar ženski omogoča, da se znebi tesnobe in razdražljivosti ter nihanj razpoloženja, ki se še posebej pogosto pojavljajo v prvem trimesečju.

Vitamin PP je potreben za celično dihanje, da plod dobi zadostno količino kisika; pomaga preprečiti hipoksijo z njenimi nevarnimi posledicami za otroka. Askorbinska kislina je med nosečnostjo potrebna ne le za krepitev imunosti, ampak tudi za obvladovanje hitre utrujenosti – s to težavo, povezano s hormonskim prestrukturiranjem telesa, se sooča veliko žensk.

Plodovi češenj s svojim blagim diuretičnim učinkom spodbujajo delovanje ledvic, odvajajo odvečno tekočino – njeno zastajanje med nosečnostjo je posledica močno povečane obremenitve tega organa. Antociani in kumarini pomagajo normalizirati krvni tlak, medtem ko se v drugem in tretjem trimesečju mnoge ženske soočajo z njegovim povišanjem zaradi povečanja volumna krvi v telesu.

Vlaknine s svojim blagim odvajalnim učinkom ne vplivajo na tonus maternice, hkrati pa pomagajo zlahka obvladati zaprtje, s katerim se muči veliko bodočih mam.

Nazadnje, v zgodnji fazi češnje pomagajo pri obvladovanju napadov jutranje slabosti. Toda za takšen rezultat je treba pojesti dobesedno 3–4 jagode, samo da ne bi občutili niti napadov lakote niti bruhanja. Včasih te jagode celo pomagajo pri glavobolih v zgodnji fazi nosečnosti.

Zreli plodovi češenj vsebujejo veliko vitaminov, organskih kislin in mineralov. Takšna sestava:

• blagodejno vpliva na nastanek posteljice in razvoj ploda;
• preprečuje anemijo;
• zagotavlja čiščenje telesa toksinov;
• preprečuje in zdravi krčne žile;
• prispeva h krepitvi kosti ploda;
• izboljšuje delovanje srca;
• spodbuja proizvodnjo kolagena in omogoča preprečevanje nastanka strij.

Seveda vse to velja za primere, ko bodoča mamica nima alergije na češnje. Da ne bi tvegali, lahko rdeče jagode zamenjate z rumenimi – te ne povzročajo takšne reakcije. V vsakem primeru se morate pred vključitvijo jagod v prehrano posvetovati z zdravnikom.

Med dojenjem

Majhni otroci so zelo občutljivi na materino prehrano, njihov lasten prebavni sistem se šele oblikuje, in alergijske reakcije se lahko pojavijo celo pri uživanju relativno neškodljivih živil. Zato je treba češnje iz prehrane mlade mamice izločiti, dokler dojenček ne dopolni dveh mesecev. Vendar pa bodo kasneje prinesle le korist.

1. Vitamini skupine B, ki jih vsebujejo, normalizirajo delovanje živčnega sistema, pomagajo stabilizirati čustveno stanje in preprečiti poporodno depresijo.
2. Antioksidanti in minerali, ki so del jagode, bodo pomagali izboljšati stanje kože, las in nohtov.
3. Poleg tega češnje normalizirajo prebavne procese in pospešujejo presnovo, kar omogoča znebitev odvečnih kilogramov, ki jih ženska pridobi med nosečnostjo.

Vendar je treba češnje uživati v razumnih količinah, pri tem pa opazovati reakcijo dojenčka na ta izdelek. Za začetek poskusite popiti 1 žlico soka češenj. Če otrok nima alergije in se ne pojavijo kolike, lahko pojeste nekaj jagod in ponovno preverite otrokovo reakcijo.

Za doječo mamico je največja količina češenj 300 g na dan.

Za otroke

Korist češenj za otrokov organizem je nesporna. In vsako leto znanstveniki in raziskovalci odkrivajo vedno več lastnosti te čudovite jagode. Za otroke je koristna, ker omogoča krepitev naravne imunosti brez jemanja farmacevtskih sredstev. Antociani in druge snovi, ki so del češenj, aktivirajo boj proti vnetnim procesom. Prav tako ščitijo telo pred rakom.

Češnje izboljšujejo otrokov apetit, krepijo stene žil, normalizirajo delovanje živčnega sistema. Njihovo redno uživanje prispeva k trdnemu spancu.

Vendar malčkom ne bi smeli hiteti s češnjami. Dejstvo je, da jagode vsebujejo alergene. Zato, dokler malček ne dopolni enega leta, mu češenj ni treba dajati, tudi če ni nobenih predpogojev za alergijsko reakcijo in nobeden od staršev v otroštvu ni imel alergije na ta izdelek.

Jagode se uvajajo v prehrano postopoma in samo v sezoni, da so zrele, iz lokalnih sort. Sprva se da dobesedno nekaj jagod, saj lahko v večjih količinah povzročijo povečano nastajanje plinov in napenjanje trebuha. Če obstajajo predpogoji za alergijsko reakcijo, se dajo rumene češnje, ne rdečih. Plodovi morajo biti čvrsti, sijoči, brez ene same pike, njihovi peclji pa zeleni. Priporočljivo je, da se pred nakupom jagod razlomi nekaj, da se preveri, ali so v njih črvi.

Pri hujšanju

Skoraj vse sorte češenj – rumene, rožnate, rdeče – so enako koristne za hujšanje. Čeprav temnejše sorte vsebujejo več sadnih sladkorjev, bodo vseeno pomagale izgubiti odvečno težo in bodo koristne za kožo, saj vsebujejo antociane. Rumene češnje vsebujejo več vode, njihova kalorična vrednost je nižja in omogočajo hitrejše odpravljanje odvečne teže in oteklin.

Češnjeva dieta je dobra, ker s to jagodo telo dobi skoraj vse, kar potrebuje, vključno z bogatim naborom vitaminov in mineralov (da ne omenjamo velike količine železa). Hkrati v vročih poletnih dneh češnje dobro nasitijo, človek ne čuti lakote, ki bi lahko privedla do prekinitve diete. Psihološko se takšen prehranjevalni režim zelo dobro prenaša. Le zapomniti si moramo, da na dan pri takšni dieti ne smemo pojesti več kot 450–500 g češenj. Pa tudi to količino je treba razdeliti na enake porcije in ne pojesti vsega naenkrat, da ne bi škodovali prebavilom. Prav tako lahko pijemo češnjev kompot, kuhan brez sladkorja.

Kot vse monodiete tudi takšen prehranjevalni režim zahteva predhodni posvet z zdravnikom. V nobenem primeru se ga ne smemo držati dlje kot sedem dni. Zato se lahko v tem času znebimo 4–5 kg odvečne teže.

Jedilnik češnjeve diete bo naslednji:

1. Za zajtrk pojesti samo 250 g češenj in popiti skodelico zelenega čaja.
2. Za kosilo – 100 g kuhanega ali na pari pripravljenega piščančjega ali puranjega fileja. Perutnino lahko nadomestimo s pustimi ribami, vendar pripravljenimi na enak način. Za sladico – kozarec češnjevega kompota.
3. Malica – 200 g češenj.
4. Večerja – še 100 g perutnine ali rib (odvisno od tega, kaj je bilo za kosilo). K temu lahko dodamo še 40–50 g solate iz listnate zelenjave.

Pred spanjem je priporočljivo popiti pol kozarca naravnega jogurta. Več ni potrebno, saj češnje vsebujejo dovolj vlaknin za normalizacijo prebavnega procesa.

Korist listov in koščic češnje

Koristne niso le češnjeve jagode, ampak tudi njeni listi, peclji in koščice. Iz listov pripravijo prevretek z antiseptičnimi lastnostmi (1 žlica suhe zdrobljene surovine na skodelico vrele vode). Ta prevretek se priporoča za dodajanje v kopeli za noge, ki služijo za preprečevanje in zdravljenje glivic na stopalih.

V češnjevih pecljih je vsebovana snov amigdalin. Ta deluje pomirjujoče na živčni sistem. Priporoča se priprava prevretka iz pecljev (1 žlica surovine na skodelico vrele vode) in pitje 200 ml zjutraj in zvečer, da ne bi občutili posledic stresa v obliki občutkov tesnobe in razdražljivosti.

Amigdalin je vsebovan tudi v češnjevih koščicah. Prav tako vsebujejo koristna eterična olja in maščobne kisline. Menijo, da je prevretek koščic priporočljiv pri boleznih ledvic, saj ima rahel diuretičen učinek.

Korist sušene in zamrznjene češnje

Suhe in na zraku sušene češnje v veliki meri ohranijo koristne lastnosti svežih jagod. Vendar obstajajo določene nianse. Če ima sveža češnja rahel odvajalni učinek, pa ima posušena češnja zapiralni učinek.

Posušene jagode dodajajo v pecivo, kompote, želeje. V zimskem času je to dobra priložnost za obogatitev telesa z vitamini, saj se pri naravnem sušenju koristne snovi skoraj ne uničijo.

Pri pravilnem zamrzovanju (in pod pogojem ustreznega shranjevanja) češnje tudi v takšni obliki ohranijo svoje koristne lastnosti. Seveda pride do rahlega zmanjšanja hranilne vrednosti, vendar ga lahko štejemo za nepomembnega, saj se večinoma uničijo manj koristne snovi. Maščobo- in vodotopni vitamini v jagodah pa ostanejo. Zamrznjene češnje torej še vedno vsebujejo retinol, askorbinsko kislino in vitamine skupine B.

Vendar imajo zamrznjene jagode z določenega vidika nekaj prednosti pred svežimi. Vsebujejo manj pesticidov. Da ne omenjamo, da so takšne češnje veliko okusnejše od tistih izven sezone svežih jagod, ki jih pozimi prodajajo v supermarketih.

Češnja v medicini

Češnja v uradni medicini ne velja za zdravilo. Kljub temu so njene koristi dokazane s številnimi kliničnimi študijami. Zlasti je znano, da redno uživanje teh jagod:

• omogoča normalizacijo krvnega tlaka;
• zmanjšuje tveganje za nastanek krvnih strdkov;
• zmanjšuje raven slabega holesterola;
• povečuje naravno imunost;
• služi kot preventiva pred virusnimi in prehladnimi boleznimi;
• normalizira prebavni proces.

Poleg tega je češnja jagoda lepote. Vsebuje veliko koristnih snovi, ki omogočajo izboljšanje stanja kože, las in nohtov.

Pri sladkorni bolezni

Čeprav češnje vsebujejo glukozo, je dejansko odstotek škodljivih sladkorjev v teh jagodah relativno nizek. Poleg tega ima češnja nizek glikemični indeks (le 25 enot). Zato se lahko in mora te jagode pri sladkorni bolezni vključiti v prehrano, vendar le v sveži obliki, nobenih marmelad, želejev ali kompotov. Na dan se lahko poje največ peščica jagod, bodisi rumenih bodisi rdečih.

Češnja zaradi vsebnosti antocianinov omogoča odpravo zapletov sladkorne bolezni, vključno s tistimi, povezanimi s srčnimi boleznimi, in celo preprečuje razvoj malignih tumorjev.

Pri pankreatitisu

Pri poslabšanju pankreatitisa mora bolnik upoštevati zelo strogo dieto, zato o svežem sadju ne more biti govora. Približno 4.–5. dan po začetku poslabšanja v prehrano uvedemo jagodne kompote in želeje, ki jih lahko pripravimo tudi iz češenj, še posebej ker vsebujejo manj kisline kot višnje. Po približno 1–2 tednih od začetka poslabšanja lahko iz češenj pripravite želeje in jagodne mousse.

Ob trajni remisiji kroničnega pankreatitisa lahko češnje uživate tudi sveže. Sezono morate začeti z 1–2 jagodama na dan. Največja količina češenj, ki jih lahko pojeste na dan pri tej bolezni, je 100 g (približno pol kozarca).

Pri gastritisu

Pri tej bolezni bo shema uživanja češenj približno enaka kot pri pankreatitisu. V akutni fazi, ko je vsako sveže sadje kontraindicirano, se mu boste morali odpovedati. Nato iz teh jagod kuhajo kompote in želeje brez dodajanja sladkorja, pripravljajo želeje in pudinge. In ob trajni remisiji lahko sveže jagode pogumno vključite v svojo prehrano, saj ne povzročajo zgag in ne povečujejo kislosti želodčnega soka.

Tistim, ki pogosto trpijo zaradi zaprtja, bo prav tako koristno uživanje višenj in češenj. Dovoljeno je piti sok, pripravljen iz teh jagod. Če pa je kislost želodca povišana, strokovnjaki priporočajo, da se višnjam odpoveste. Češnje pa so dovoljene v prehrani tudi tistim, ki so bolni z gastritisom in želodčno razjedo. Dejstvo je, da za razliko od višenj ta sladka jagoda nikoli ne poveča kislosti želodčnega soka in ne izzove zgag.

Za črevesje

Za razliko od višenj češnje vsebujejo malo kisline. Skoraj ne dražijo črevesne sluznice, zato jih lahko uživate tudi pri razjedi (vendar le v obdobju remisije, ne med poslabšanjem).

Pri sindromu razdražljivega črevesa, ki ga spremlja driska, bodo pomagali posušeni plodovi češenj. Za to morate vzeti 30 g surovine, preliti s kozarcem hladne vode in pustiti stati celo noč. Infuzijo morate jemati po malem, celoten volumen razdelite na 3–4 obroke.

Pri zaprtju

Veliko je seveda odvisno od vzroka zaprtja. Če pa so posledica atonije črevesja, zmanjšanja njegove motorične aktivnosti, potem je dovolj, da preprosto uživate 150–200 g svežih češenj na dan, in rezultat se bo takoj pokazal. Nekateri zdravniki priporočajo jemanje tega sladkega zdravila v trajanju 1–2 tednov, vendar v resnici ravno toliko traja sezona češenj.

Pri protinu

Protin je bolezen, povezana z vnetjem sklepov, ki ga povzročajo motnje presnove soli. Ker češnje ne vsebujejo purinov, ki vodijo do takšne motnje, jih pri tej bolezni lahko in celo morate uživati, saj zmanjšujejo bolečine v sklepih in pomagajo pri lajšanju vnetja.

Pri tem lahko češnje uživate sveže (100–300 g na dan, glede na prenašanje). Dobro delujejo tudi druga sredstva, na primer poparek iz koščic, ki ga pijete v dvotedenskem tečaju. Prav tako lahko pijete prevretek iz pecljev (repičev) češenj. Za to vzemite 1 liter vode, zavrite in vanjo vrzite 4 žlice pecljev. Prevretek kuhajte na majhnem ognju 3–5 minut, nato pustite, da se popolnoma ohladi, in precedite. Na dan morate postopoma popiti do 0,5 litra takšnega prevretka.

Češnja v kozmetiki

Ker češnje vsebujejo veliko vitaminov in mineralov, jih lahko uporabite za poletne kozmetične maske za obraz. Pri tem lahko uporabite tako zrele kot nezrele jagode – vsebujejo manj sladkorjev, vendar dovolj vitaminov.

Lahko si naredite naslednje maske:

1. Za zoženje por. Za to vzemite 100 g nezrelih jagod, odstranite koščice, zmeljite, dobljeno maso nanesite na kožo obraza, vratu in dekolteja za 12–15 minut, nato sperite in nanesite dnevno vlažilno kremo.
2. Za suho kožo. Za to boste potrebovali rumene češnje – 5–6 zmletih jagod, ki jih zmešajte z žlico oljčnega olja in nanesite na kožo obraza za 15 minut, nato sperite z vodo.
3. Za mastno kožo – 7–8 rdečih češenj zmeljite, dodajte 1 čajno žličko sveže iztisnjenega limoninega soka, nanesite na kožo za 20 minut, nato sperite. Limona ima tudi belilni učinek.

Sok češenj lahko dodajate vodi za umivanje – to je koristno za vse tipe kože.

Škodljivost in kontraindikacije

Češnje skoraj nimajo kontraindikacij. Vendar svežih jagod ne smete uživati, če ste nagnjeni k driski, povečanemu nastajanju plinov in napihnjenosti. Previdno morate v prehrano vključiti češnje, če trpite za debelostjo ali sladkorno boleznijo – ne več kot medicinska norma.

Svežih jagod ne smete uživati, če imate alergijo, pa tudi pri akutni obliki gastritisa, razjede ali kolitisa.

Simptomi alergije na češnje

Praviloma alergijsko reakcijo spremljajo značilni znaki te bolezni – pojav rdečega izpuščaja in srbenje. V nekaterih primerih so možni hujši pojavi koprivnice, ki ne prizadene le kože, ampak tudi sluznice, kar povzroči njihovo otekanje, ki ga spremljata tudi kašelj in izcedek iz nosu z bistrim izločkom. Prav tako lahko alergija na češnje povzroči prebavne motnje – drisko ali napihnjenost trebuha.

Kako izbrati in shranjevati češnje

Če želite imeti koristi od uživanja češenj, morate pravilno izbrati jagode. Biti morajo zrele, vendar ne prezrele – čvrste, sijajne, brez madežev. Peclji morajo biti zeleni in sveži.

Tudi takšnih jagod ne boste mogli dolgo hraniti. Svežino lahko nekoliko podaljšate s shranjevanjem v dobro opranem in posušenem steklenem kozarcu, na dno katerega položite čiste češnjeve liste. Oprane jagode nasujte, jih mešajte s plastmi listov. Nato kozarec pokrijte s plastičnim pokrovom. Jagode lahko tako stojijo več tednov.

Za zimsko shranjevanje lahko češnje posušite – bodisi v posebnem sušilniku bodisi na klasičen način. V slednjem primeru jih morate 5–8 minut blanširati v vroči vodi, takoj potopiti v hladno vodo in nato v eni plasti razporediti v dovolj velikem situ. Nato češnje rahlo posušite v pečici pri 65 stopinjah, nato pa jih dosušite s povišanjem temperature na 85 stopinj.

Ali ga je mogoče zamrzniti

Češnje lahko zamrznete. To bo pomagalo ohraniti vse koristne snovi. Upoštevati morate le določena pravila priprave jagod in njihovega nadaljnjega shranjevanja. Najprej je treba omeniti, da morajo biti jagode zrele, nepoškodovane, brez kakršnih koli sumljivih madežev. Predhodno jim odstranite liste in peclje. Delovati morate zelo previdno, da jagod ne poškodujete med obdelavo. Nekatere občutljive sorte je bolje zamrzniti kar s peclji, čiščenje pa opraviti po odtaljevanju. V idealnem primeru je sploh bolje vzeti samo tiste, ki so bile nabrane dve uri pred oddajo v zamrzovalnik, vendar je to mogoče le na lastnem vrtu.

Češnje je nujno treba oprati. Nato jih posušite na papirnatih brisačah, jih enakomerno razporedite v eni plasti. Na vrh položite še eno brisačo, da hitreje vpije vlago.

Za shranjevanje zamrznjenih češenj se uporabljajo tako posebne zapiralne polietilenske vrečke, ki jih prodajajo v supermarketih, kot tudi običajne plastične posode za živila. Že uporabljenih vrečk ne smete uporabiti, ker imajo lahko tuj vonj, poleg tega imajo lahko drobne luknjice, tako da bodo jagode izgubile tesnjenje, vanje lahko pride led. Steklena embalaža ni primerna, saj lahko na mrazu poči.

Kot je bilo že omenjeno, je treba češnje pred zamrzovanjem temeljito oprati in posušiti. Če jih boste pozimi uporabljali za kompote, koščic ni treba odstraniti. Če pa so jagode namenjene za nadev za cmoke ali pite, je treba koščice odstraniti.

Češnje zamrzujte s funkcijo hitrega zamrzovanja, tako da jih v eni plasti razporedite na polietilen. Nato jih lahko presujete v vrečke. Tako bodo jagode ostale cele. Pri polaganju češenj v vrečke ali škatle je treba poskrbeti, da jagode ležijo dovolj tesno. Zrak je treba čim bolj izpustiti. Če je posoda neprozorna, je treba narediti zapis o njeni vsebini in navesti datum zamrzovanja, da je ne boste odprli po nepotrebnem.

Češnje lahko zamrznete tudi s sladkorjem. Za to je treba jagode v plasteh naložiti v plastične posode in jih preliti s sladkorjem. Takšen desert je treba hraniti v zamrzovalniku.

Zamrznjene češnje ne smete hraniti poleg kakršnih koli drugih močno dišečih živil, sicer bodo vpile vonj. Najbolje jih je zamrzovati v majhnih porcijah, razporejenih v posebne vrečke, da jih odtajate po potrebi.

Kaj lahko pripravite iz češenj: recepti

Iz češenj pripravljajo kompote, marmelado (čeprav redko), nadeve za pite, dodajajo jih v sadne solate in smutije. Skratka, vse je odvisno izključno od domišljije gospodinje.

Džem

Potrebujete:

• Češnje – 1 kg.
• Sladkor – 1 kg.
• Voda – 1 kozarec.
• Vanilijev sladkor – 5 g.
• Citronska kislina – 1 čajna žlička.

Hitro skuhati češnjevo marmelado na žalost ni mogoče, saj sladkor preprosto ne bo imel časa, da se vpije v čvrste jagode. Zato se sladkoba običajno kuha v več fazah:

1. Jagode najprej očistite pecljev in jih temeljito operite. Nato jih položite v posodo (najbolje je uporabiti emajlirano posodo) in jih takoj prelijete s sladkornim sirupom, nato pa pustite 4–12 ur, da se namakajo.
2. Nato sladko maso ponovno zavrite 3–5 minut in pustite stati 5–8 ur. Pomembno: med kuhanjem obvezno odstranite peno.
3. Na koncu drugega kuhanja v marmelado dodajte ščepec vanilijevega sladkorja in limonove kisline.
4. Marmelado nalijte v suhe sterilne kozarce, jih napolnite 1/2 cm pod vrhom vratu.

Kompot

To je ena najbolj okusnih poletnih pijač, vendar je najpogosteje to eden od načinov priprave jagod za zimo. Na 4–5 kozarcev češenj vzamete 1,5 kozarca sladkorja, 3 litre vode, limonin sok in vanilijo po okusu.

Postopek:

1. Jagode preberite, operite, kozarce sterilizirajte, hkrati zavrite vodo.
2. Pripravljene kozarce napolnite z jagodami, prelijte z vrelo vodo, pokrijte s pokrovi in pustite 15–20 minut.
3. Nato vodo ponovno odlijte v lonec, dodajte sladkor in limonin sok ter vanilijo, ponovno zavrite.
4. Jagode, ki ostanejo v kozarcih, ponovno prelijte s sirupom in jih takoj zaprite. Nato jih obrnite z vratom navzdol in pokrijte z brisačo.

Vino

V južnih državah iz češenj delajo vino – prijetno lahko pijačo, ki jo lahko pripravite doma.

Za to na 10 kg jagod vzamete 1 kg sladkorja, 0,5 l vode in 25 g limonove kisline. Slednja je potrebna, da odstrani odvečno sladkost, poleg tega deluje kot stabilizator in podaljša rok trajanja. Ljubitelji sladkih vin lahko dodajo še kozarec sladkorja.

Nekateri strokovnjaki svetujejo, da češenj ne umivate, ampak jih le obrišete s suho krpo, da mošt hitreje začne fermentirati. Vendar to velja le, če gre za ekološko pridelan izdelek, za katerega ste prepričani, da ni bil obdelan. Če niste prepričani, je bolje, da jagode operete. Nato naredite naslednje:

1. Iz jagod čim bolj previdno odstranite koščice, pri čemer pazite, da sok odteče na isto mesto kot meso. Koščice vsebujejo strupene snovi in dajejo neprijeten grenek okus.
2. Jagodam dolijejo vodo, premešajo. Vse to preložijo v posodo, katere vrat zavežejo z gazo, in pustijo 2–3 dni v temnem prostoru. Posode ni treba hraniti na hladnem, sobna temperatura bo ravno pravšnja. Na površini se bo pojavljala nekakšna 'kapa' iz lupine in koščkov kaše. Lahko jo zbijajo z leseno lopatico.
3. Takoj ko se pojavita pena in rahel kisel vonj, sok precedijo skozi gazo v novo posodo, napolnijo jo do 2/3 prostornine. Preostalo mezgo (lupino in kašo) temeljito ožamejo.
4. Dodajo citronsko kislino in 2 kozarca sladkorja, premešajo in na posodo namestijo bodisi že pripravljen vodni zapor bodisi navadno medicinsko rokavico, v kateri na enem od prstov naredijo luknjico. Posodo hranijo v temnem prostoru pri sobni temperaturi.
5. Po 4 dneh odstranijo vodni zapor, 1 l mošta vlijejo v ločeno posodo, dodajo en in pol kozarca sladkorja. Nastane sirup, ki ga vlijejo nazaj v posodo, nanjo pa spet namestijo vodni zapor. Čez tri dni se postopek priprave in prelivanja sirupa ponovi, za kar porabijo preostali sladkor.
6. Približno čez mesec dni vino posvetli, na dnu posode se oblikuje usedlina, to je normalno. Ker plina ne nastaja več, se rokavica vodnega zapora izprazni. Vino odlijejo skozi tanko cevko, kakršne uporabljajo za infuzijske sisteme, v pripravljeno posodo.

Po želji lahko v vino ponovno dodajo sladkor ali ga naredijo močnejšega, tako da dolijejo vodko (vendar ne več kot 10% končne prostornine). Posodo, namenjeno shranjevanju, je treba tesno zapreti. Če je bil dodan sladkor, je treba še za en teden namestiti vodni zapor. Enkrat na tri tedne je priporočljivo odcediti vino od usedline. Če je ni, je pijača pripravljena.

Ali lahko češnje dajemo živalim

Sodobna hrana za mačke in pse vsebuje vse potrebne vitamine, zato češnje za živali nimajo posebne koristi. Vendar jih ne moremo enoznačno označiti za prepovedano živilo. Občasno, če ima ljubljenček rad češnje, mu lahko dajo dve jagodi, le obvezno ju je treba olupiti in odstraniti koščici.

Zanimiva dejstva o češnjah

1. Češnjeva drevesa rastejo v vseh južnih predelih Evrope. Zrastejo lahko do 25–30 m v višino – znanost je zabeležila takšne primere. S povprečnega drevesa lahko čebele naberejo 35 kg cvetnega prahu.
2. Obstaja veliko sort češenj, pri nekaterih od njih lahko jagode dosežejo 2 cm v premeru. Trenutno se na svetu aktivno goji približno 15–20 sort češenj.
3. V Angliji češnjo imenujejo sladka višnja, s čimer poudarjajo podobnost med tema dvema jagodama. Toda v mnogih drugih jezikih se je uveljavilo ime 'ptičja češnja'. Stvar je v tem, da imajo ptice zrele češnje veliko raje kot višnje. Včasih cele jate vrabcev ali kavk dobesedno oblepijo drevo in pozobljejo vse jagode.
4. Višnjevo drevo velja za bolj aromatično. Zato pa smola češnjevega drevesa vsebuje ogljikove hidrate. Nekoč so jo uporabljali kot žvečilni gumi.
5. Barva češnje je odvisna od vsebnosti antocianinov. Več jih je, temnejša je barva in višja je stopnja zrelosti. Tudi količina sladkorja se sorazmerno povečuje. Zanimivo je, da češnje uporabljajo za pridobivanje živilskega barvila, vendar ne dajejo rdeče barve, temveč zeleno.
6. Čeprav sta si češnja in višnja zelo podobni, se nista pojavili hkrati. Prva je bila vseeno češnja in je postala prednica višnje – tako so pokazale genetske raziskave. Poleg tega je češnja ljudem znana že več kot deset tisoč let, vendar ker je zelo toplotno ljubiva, se pogosto ne prime v bolj ostrih pogojih. Celo v osrednjem pasu Rusije je ne boste našli, čeprav višnje v tej regiji odlično uspevajo.

Fotografija češnje