Ajva (sadež): koristne lastnosti in kontraindikacije

Ajva je listopadna rastlina s čudovitimi cvetovi in užitnimi plodovi. Plodovi imajo mehko puhasto prevleko in zlato-rumeno barvo. Ločimo tri vrste ajve, ki pripadajo različnim botaničnim rodovom: navadno, japonsko in kitajsko.

Navadna ajva je najbolj razširjena. To je razvejano drevo, visoko do 4 m, z velikimi plodovi. Ti so lahko jabolčne ali hruškaste oblike, tehtajo od 200 do 600 g, odvisno od sorte in rastišča. Njihov okus je običajno sladek, rahlo trpek, z grenkimi notami. Nekatere sorte dajejo gladke plodove, pri drugih pa so prekriti z nežnim puhom.

Japonska ajva (henomeles) je manj znana, vendar je zelo priljubljena med vrtnarji kot okrasni grm, visok do 2 m, z zelo dragocenimi, a kislimi plodovi.

Kitajska ajva je znana predvsem profesionalnim vrtnarjem. Ta vrsta se ni razširila in se goji predvsem v Indokini. Rastlina je visoko (do 6 m) drevo z nežnimi rožnatimi cvetovi in zelo velikimi, trdimi, kislimi, trpkimi plodovi. Njihova teža včasih doseže 2 kg.

Zaradi trpkosti se plodovi uporabljajo le po toplotni obdelavi, čeprav nekatere sorte navadne ajve lahko uživamo sveže.

Sestava in kalorična vrednost

Navadna ajva

Zrela ajva vsebuje organske kisline, fruktozo, škrob, prehranske vlaknine, pektin, eterično olje, čreslovine, polifenole. Semena vsebujejo maščobno olje, sluz, glikozid amigdalin. Ta sadež lahko štejemo za dietnega, saj njegova kalorična vrednost znaša 49–55 kcal na 100 g. Preostali kazalniki:

• beljakovin — 0,4 g;
• ogljikovih hidratov — 9,6–15,3 g;
• maščob — 0,1 g;
• pepela — 0,4 g;
• vode — 83,8 g.

Nabor mikroelementov v plodovih ajve je zelo raznolik:

• kalij;
• magnezij;
• železo;
• fosfor;
• kalcij;
• selen;
• baker;
• cink;
• mangan.

Prav tako so plodovi bogati z vitamini A, B1, B2, B3, B5, B6, B9, E, C, K, PP.

Koristne snovi, ki jih vsebuje kutina, omogočajo enostavno dopolnjevanje dnevnih potreb telesa.

Japonska ajva

Njena energijska vrednost je nekoliko nižja kot pri navadni kutini in znaša 48 kcal. Na 100 g plodov odpade:

• ogljikovih hidratov 6 g;
• maščob 0,1 g;
• beljakovin 0,4 g;
• pepela 0,4 g;
• vode 83,8 g.

Japonska kutina je po sestavi podobna navadni, vendar vsebuje nekoliko manjši nabor vitaminov: B1, B2, B6, C, E, PP, karoten.

Makro- in mikroelementi so predstavljeni s kalcijem, magnezijem, manganom, nikljem, borom, titanom in železom. Ta vrsta kutine vsebuje škrob, vlaknine, saharide, nasičene maščobne kisline, pektin, fenolne spojine, eterična olja.

Plodovi japonske kutine so našli široko uporabo v ljudski medicini, vendar imajo določene kontraindikacije.

Kitajska ajva

Kitajska kutina ima prav tako nizko kalorično vrednost: 50 kcal na 100 g plodov.

V njeni sestavi so fosfor, kalcij, kalij, baker, ter zelo velik odstotek železa. Seznam koristnih sestavin kitajske kutine dopolnjujejo vitamini A, C, E, skupina B, organske kisline, pektin, prehranske vlaknine, tanini, škrob, sluz, saharidi.

Ta koristen sadež je našel uporabo v ljudski medicini in kulinariki Jugovzhodne Azije.

Koristne lastnosti ajve

Splošne koristi

Vse vrste kutine imajo krepilne lastnosti. Pod njenim vplivom se povečajo obrambne moči telesa, poveča se odpornost na stres.

Plodovi imajo baktericidno in protivnetno delovanje. Ob rednem uživanju s hrano se vnetni procesi v telesu zmanjšajo, patogene bakterije in virusi odmrejo. Zato se priporoča uživanje kutine med epidemijo ORZ in gripe. Kutina zavira tudi nekatere parazite, blaži zastrupitve pri zastrupitvah. V gorskih območjih so decokcijo in sok sveže kutine že od nekdaj uporabljali za zdravljenje bolezni ušes, grla, nosu in vnetij oči. Sveža kutina se lahko uporablja kot blago sredstvo za zniževanje vročine.

Prehranske vlaknine absorbirajo odvečno vodo, čistijo stene črevesja, krepijo njegovo peristaltiko. Normalizira se odtok žolča, zniža se raven holesterola v krvi. Pire iz kuhanih plodov se predpisuje pri boleznih jeter, pa tudi kot sredstvo proti bruhanju. Tanini v mesu pomagajo pri zdravljenju prebavnih motenj, ustavljajo drisko.

Sluz semenskih predelkov, nasprotno, vpliva na črevesje kot blago odvajalo, kar omogoča zdravljenje zaprtja. Obložilna lastnost sluzi je našla široko uporabo pri zdravljenju parodontalne bolezni, kolitisa, želodčne razjede in razjede dvanajstnika. Sluzni poparek pomaga zaščititi prebavni trakt pred dražilnim učinkom različnih zdravil. Ima izkašljevalno lastnost in se uporablja pri bronhitisu za zdravljenje kašlja. Uporabljamo ga lahko zunaj – za celjenje manjših kožnih poškodb in opeklin.

Svežo ali parjeno kutino uporabljajo za stabilizacijo delovanja trebušne slinavke, dihalnega in prebavnega sistema, za preprečevanje akutnih respiratornih okužb ter bolezni srca in ožilja.

Pomembna lastnost kutine je sposobnost zniževanja krvnega tlaka. Sveža kutina deluje kot blag diuretik, kar zmanjša obremenitev ledvic, srca in krvnih žil ter zmanjša otekline.

Kalij skupaj z vitaminom C krepi obrambne funkcije telesa, v kombinaciji s kalcijem in pektinom pa ščiti celice pred vdorom toksinov in radionuklidov. Velika količina železa v plodovih pomaga v boju proti anemiji. Sirup iz kutine je priporočljiv za pitje pri slabokrvnosti.

Polifenoli, ki delujejo kot antioksidanti, se borijo proti prostim radikalom v telesu in upočasnjujejo njegovo staranje. Preprečujejo tveganje za možgansko kap, bolezni srca in maligne tumorje.

Odvar plodovega mesa povečuje apetit, odvar semen pa se uporablja za zaustavitev izkašljevanja krvi. Razpoke na zadnjiku in hemoroide uspešno zdravijo z vročimi obkladki s kutinim sokom. S svežim sokom zdravijo razpoke na bradavicah pri doječih materah.

Japonsko kutino zaradi velike količine železa in pektinov uporabljajo za čiščenje črevesja strupenih snovi. Njeni plodovi znižujejo raven sladkorja v krvi. Vitamini pomagajo obnoviti moč pri kronični utrujenosti in po hudi bolezni.

Kitajska kutina slovi po zelo visoki vsebnosti askorbinske kisline, železa in organskih kislin. Uživanje tega sadja omogoča uravnavanje delovanja možganov in živčnega sistema, zmanjševanje anksioznosti ter izboljšanje spanja in spomina.

Za ženske

1. Prisotnost antioksidantov pomaga pri obvladovanju stresa in krepi imunski sistem, tudi v času PMS, pozitivno vpliva na počutje in razpoloženje žensk vseh starosti. Zmanjšujeta se tesnoba in razdražljivost, dviguje se splošni tonus, saj je izdelek bogat s fosforjem, kalcijem in kalijem, ki sodelujejo pri krepitvi kostnega in mišičnega tkiva ter živčnega, dihalnega in srčno-žilnega sistema. To omogoča celicam, da delujejo naravno ter ohranjajo lepoto in zdravje.
2. Kutina pomaga tudi tistim, ki si želijo vitke postave. Vlaknine v njeni sestavi ne le normalizirajo prebavo, ampak tudi z nabrekanjem ustvarjajo dodaten občutek sitosti, kar odvrača od prenajedanja. Tako pri ženskah, ki redno uživajo kutino, prihaja do zmanjšanja telesne teže.
3. Redno uživanje odvarka iz kaše plodov pomaga pri krvavitvah iz maternice, zmanjšuje njihovo obilnost in trajanje. V obdobju menopavze bo to čudovito sadje prav tako nudilo pomembno podporo, saj sodeluje pri uravnavanju krvotvorbe in normalizaciji delovanja vseh organov in sistemov.

Ženskam močno priporočamo, da v svojo prehrano vključijo kutino. Zelo koristen je čaj, skuhan s koščki kutine, pa tudi pire ali marmelada.

Za moške

1. Vitamin A krepi stene krvnih žil, normalizira srčni ritem in stabilen krvni obtok ter sodeluje pri preprečevanju raka.
2. Vitamin PP je nepogrešljiv v presnovi beljakovin, uravnava rast mišične mase, upočasnjuje absorpcijo glukoze in preprečuje nastajanje trombov. To je še posebej pomembno pri težkih fizičnih obremenitvah in športu. Znatna količina železa v plodovih prispeva k tvorbi krvi.
3. Vitamin C sodeluje v splošnem presnovnem procesu, pri razgradnji celic maščobnega tkiva, povečanju odpornosti na stres, pozitivno vpliva na potenco in libido. V starih časih so ljudski zdravniki priporočali kutino družinam, ki so imele težave s spočetjem in rojstvom otrok, in to ne samo moškim, ampak tudi ženskam.
4. Odvar kutinovih semen ima antiseptično delovanje na kožo, blaži draženje in vnetja. Zato so ga že od nekdaj uporabljali kot losjon po britju.

Med nosečnostjo

Med nosečnostjo priporočajo uživanje kutine vsem ženskam, če ni individualne intolerance. To ni presenetljivo: sadje kutine vsebuje skoraj celoten kompleks vitaminov in mineralov, ki jih mora bodoča mati dopolnjevati, da se njen otrok normalno razvija. Magnezij, kalcij, kalij, fosfor, železo – ti in drugi minerali so potrebni v povečanih količinah, saj iz njih nastaja nov majhen organizem.

Odvarki in pire iz plodov so lahko pravo rešitev v začetni fazi nosečnosti – kutina s svojim delovanjem proti bruhanju učinkovito pomaga pri zgodnjih toksikozah.

Med dojenjem

V obdobju laktacije se kljub vsem koristim kutine novopečeni mamici bolje začasno izogibati v prvih treh mesecih. Do takrat se bo otrokova prebava že relativno stabilizirala in mama bo lahko brez škode vključila nova živila v jedilnik.

Začeti je treba z eno žlico kuhane pretlačene kutine. Obvezno je treba opazovati otrokovo reakcijo na novo hrano. Če se ne pokaže nagnjenost k zaprtju in se v dnevni prebavi nič ne spremeni, lahko nadaljujete z uvajanjem kutine v prehrano redno, postopoma povečujete količino. Vendar doječa mati ne sme pretiravati s sadjem – to lahko povzroči zaprtje tako pri otroku kot pri njej sami. Najbolje je, da kutino uživate enkrat na dva tedna.

Za otroke

Kutino lahko v neposredno prehrano otroka uvedete šele po 11–12 mesecih, in sicer samo kuhano ali dušeno. Pri tem se vsi vitamini in minerali ohranijo v celoti (razen vitamina C, ki se pri toplotni obdelavi uniči). Kutina velja za nizkoalergeno živilo, vendar je treba na začetku uvajanja pozorno spremljati otrokovo stanje. Ob prvih znakih alergije je treba sadje izključiti.

Uvajanje dopolnilne hrane začnite s 0,5 čajne žličke pireja, postopoma povečujte količino na obrok in jo privedite do 50 g na dan.

Kutinin pire lahko zmešate s kašo ali kefirjem, če otrok novo jed slabo je. Kutine ne dajajte prepogosto, dovolj je dvakrat do trikrat na teden.

Otrok lahko začne jesti kutine v surovi obliki šele pri enem letu in pol. Do takrat eksotično sadje nanj ne bo več imelo tako izrazitega zapiralnega učinka.

Ne smemo pozabiti, da kutine zahtevajo temeljito umivanje, včasih pa tudi lupljenje. Če dlačice s površine ploda zaidejo otroku v grlo, lahko povzročijo hiperemijo in suh kašelj.

Pri hujšanju

Kutine vsebujejo malo glukoze, zlasti japonske in kitajske. Zaradi tega ima sadje nizek glikemični indeks: le 35 enot. To ljudem s povišanim krvnim sladkorjem, pa tudi tistim, ki želijo izgubiti odvečne kilograme, omogoča, da ga brez skrbi uživajo.

Kutina je odličen dietni izdelek. Porcija pečene kutine lahko nadomesti glavni obrok pri kosilu ali večerji. Lahko si pripravimo kutin dan razbremenitve. V presledkih med obroki je koristno popiti kozarec odvarka iz sredic plodov, ki pospešuje presnovo in pripomore k hitremu čiščenju črevesja.

Prehranske vlaknine vpijajo in vežejo odvečno tekočino, nato pa jo izločijo iz telesa. Plodovi ne vsebujejo maščob in holesterola, ki bi se v telesu odlagali »na zalogo«.

Kutinovi listi vsebujejo tartronsko kislino, ki je odgovorna za presnovo ogljikovih hidratov, zato je čaj iz listov zelo koristen za tiste, ki se borijo s prekomerno telesno težo.

Kako so koristni listi ajve

Kutinovi listi niso nič manj koristni kot plodovi. Nabirati jih lahko od pojava na vejah do začetka odpadanja listja, dokler listne ploskve še niso izgubile zelene barve. Listi so bogati s kalijem, fosforjem, kalcijem, železom. Vsebujejo vitamine C, E, P in skupino B (B1, B2, B5, B6), karoten, čreslovine, pektin, glukozo ter organske kisline – citronsko, jabolčno, tartronsko.

Liste uporabljamo tako sveže kot posušene. Suhi listi lahko ohranijo koristne lastnosti do dveh let. Prašek iz njih lahko dodajamo različnim jedem ter jih tako ne le obogatimo z vitamini in mikroelementi, ampak tudi izboljšamo okus.

Z naparkom kutinovih listov blažimo napade bronhialne astme in kašelj pri bronhitisu, zdravimo stomatitis in manjša vnetja ustne votline. Kot izpiranje jih uporabljamo pri vnetju grla. Ob zaužitju naparka se zniža krvni sladkor.

Zdrobljeni sveži listi, odvarki in naparki imajo lastnost ustavljanja krvavitve in jih lahko uporabljamo pri poškodbah kože in urezninah, tudi globokih.

Ali je čaj iz listov koristen

Kutinovi listi prav tako vsebujejo precej koristnih snovi. Pogosto jih vključujejo v fitoté in zdravilne mešanice. Takšne mešanice ne le pomagajo nasičiti telo s potrebnimi mikroelementi, ampak tudi zdravijo vrsto bolezni.

Čaj pomaga pri boleznih jeter, ledvic, sečil, trebušne slinavke. Koristen bo pri prebavnih motnjah, vetrovih, kolitisih, zastrupitvah.

Kutinov čaj pomaga pri anemiji, saj predstavlja alternativo sintetičnim pripravkom železa. Lahko ga uživajo ljudje vseh starosti, celo otroci in nosečnice (pod zdravniškim nadzorom). Redno uživanje takšnega čaja znižuje krvni tlak.

Koristi sušene ajve

Posušeni plodovi kutine ohranijo skoraj vse lastnosti, ki so značilne za sveže. Lahko jih uživate v naravni zdrobljeni obliki, kot kompote, prevretke ali kandirane sadove.

Velika količina mikroelementov in vitaminov v plodovih omogoča vzdrževanje telesa v tonusu vse leto. Posušene plodove kutine lahko uporabljate podobno kot sveže za celovito zdravljenje različnih bolezni.

Kutina je sestavina suhih kompotnih mešanic. Včasih suhe plodove zdrobijo in dodajo kot začimbo različnim jedem, vključno z mesnimi. Sušeno kutino lahko uporabite za dušenje, pečenje, kot nadev za pite, po predhodnem namakanju v vodi za več ur.

Recepti ljudske medicine z ajvo

Poparek iz semen

Pomembno je vedeti: kutinova semena vsebujejo majhno količino glikozida amigdalina, ki se v črevesju razgradi v cianovodikovo kislino. Zato semena kuhajte samo v celi, nezdrobljeni obliki in ne presegajte navedenega odmerka.

10 g celih kutinovih semen stresite v kozarec vrele vode. Namakajte 3–4 ure. Ohlajeni namoček vzemite 3-krat na dan po 1 žlico. Pomaga pri suhem kašlju in bolečinah v grlu, kolitisu, primeren pa je tudi kot pomirjujoč losjon za obraz.

Poparek iz sadne kaše

Kutino srednje velikosti drobno narežite in dajte v 1 kozarec vrele vode. Namakajte 30–40 minut, dokler se ne ohladi. Vzemite po 1 žlico 3–4-krat na dan. Namoček je koristen pri angini, bronhitisu, anemiji, hipovitaminozi, hipertenziji. Lahko ga pijete namesto čaja, takoj cel kozarec.

Poparek iz jedra ajve

Sredico iz 2–3 plodov prelijte s kozarcem vrele vode in namakajte 3–4 ure. Dobljeno sluzasto raztopino vzemite do 4-krat na dan po 2 žlici. Sredstvo učinkovito obnovi moteno delovanje črevesja in pomaga pri odpravljanju disbioze.

Prevretek iz sadne kaše

2 plodova kutine srednje velikosti drobno narežite in prelijte s 750 ml vrele vode, nato zavrite. Kuhajte 10 minut na šibkem ognju, nato namakajte 2–3 ure pod pokrovom, dokler se popolnoma ne ohladi. Vzemite po 0,5 kozarca enkrat na dan. Takšen odvar pomaga pri oteklinah in prebavnih motnjah.

Sirup iz ajve

1 kg plodov narežite na krhlje in kuhajte v 1 l vrele vode 15 minut. Nato plodove vzemite ven, v odvar pa dodajte 0,5 kg sladkorja, nato kuhajte do rahlega zgostitve. Sirup ima splošno okrepčilno delovanje v pomladno-zimskem obdobju. Vzemite 3–4-krat na dan po 2–3 žlice, lahko s čajem.

Vitaminsko-mineralni sirup

Takšen sirup bo koristen pri anemiji. 2–3 kutine naribajte na strgalu in jih kuhajte do mehkosti. Odcedite odvar, stisnite kuhane kutine, sok dodajte v odvar. Nadaljujte s kuhanjem sirupa na šibkem ognju, dokler popolnoma ne zgosti. Vzemite po 1 čajni žlički (zaradi visoke koncentracije) 3-krat na dan.

Čaj z ajvo

Koščke kutine lahko dodajate v skodelico čaja namesto limone. Kutina, zlasti japonska, bo napitek obogatila z odličnim okusom in koristnimi mikroelementi. Takšen čaj je zelo koristen za ženske v kritičnih dneh, med menopavzo, pa tudi pri stresu, utrujenosti in tesnobi.

Poparek iz listov

1 žlico zdrobljenih kutinovih listov prelijte z 1 l vrele vode in pustite stati 2–3 ure. Popijte po 2–3 žlice pred jedjo. Ta poparek bo lajšal akutne bolečine v želodcu in črevesju ter ustavljal napade astme. Zunaj ga dodajamo v vodo za kopeli, da zmanjša potenje nog. Prav tako je primeren za izpiranje las.

Ajva v kozmetologiji

Iz zrelih plodov nastanejo koristne maske in losjoni za kožo različnih tipov. Takšna sredstva pomagajo nežno očistiti mastno kožo in zožiti pore.

Če kutini dodajamo različne maščobe, rumenjake, škrob, lahko dobimo maske za suho in normalno kožo. Nanašati jih je treba na obraz za 15–20 minut, nato pa sprati s toplo vodo.

S svežim kutinovim sokom je običajno beliti pege. Sluz iz semenskih prekatov ima protivnetne lastnosti in omogoča zdravljenje manjših vnetij in aken na obrazu.

Sluzni odvar prav tako pomaga pri seboreji lasišča in prhljaju. Poparek iz listov pa tonira kožo in rahlo obarva lase ter prikriva sive lase.

Za obraz

1. Čisti obraz lahko drgnete s svežim rezinom kutine. Takšna masaža bo, prvič, tonirala kožo, in drugič, nasičila s hranilnimi snovmi iz kutinega soka. Na obraz lahko nanesete masko iz drobno naribane sveže kutine.
2. Za mastno kožo je primeren kutinov losjon. Rezine sadja prelijte z enako količino tople prekuhane vode in pustite stati 4–5 ur. Nato poparek odcedite in na vsakih 100 g tekočine dodajte 10 ml vodke. Ta losjon suši in tonira obrazno kožo, lahko zamenja jutranje umivanje. Dober učinek ima maska iz drobno naribane kutine in beljaka, zmešanih v enakih delih.
3. Za starajočo se, povešeno kožo je odličen losjon iz enakih delov svežega kutinega soka, alkohola in glicerina. Pripravimo lahko losjon iz lupine dveh plodov, namočene dva tedna v 20-odstotni alkoholni raztopini, tako da dobljeni poparek zmešamo v enakih količinah z rožno vodo. Učinkovita je maska iz 1 žlice kutinega soka, enega rumenjaka in 1 žlice oljčnega olja.
4. Za suho kožo je najbolj primerna maska iz naribane kutine, rumenjaka in smetane, zmešanih v enakih delih. Dobro se je izkazala maska iz 1 čajne žličke medu, 1 žlice masla, 1 žlice naribane kutine in enega rumenjaka.

Za lase

Redno vključevanje kutine v prehrano pomaga, da so lasje opazno bolj zdravi. Spomnimo se, da plodovi vsebujejo železo, cink in baker, ki sodelujejo v procesih krvotvorbe. S povečanjem proizvodnje rdečih krvničk telo obogati lasne mešičke s hranili in kisikom. Lasje postanejo močnejši, prožnejši in sijoči.

1. Da se znebite prhljaja in seborrheje, sredico 3–4 plodov kutine prelijte s toplo vodo, zavrite na majhnem ognju in ohladite. Dobljeni sluzasti poparek nanesite na mastne lase in lasišče, pustite, da se popolnoma posuši, nato sperite s toplo vodo.
2. Poparek iz listov pomaga tonizirati lasišče in ohraniti lase zdrave in čiste dlje časa. Poleg tega lahko poparek kutinovih listov nežno obarva sive in svetle lase v temnejše odtenke. Bolj kot je koncentracija poparka močnejša, bolj intenzivno se bodo obarvali lasje.

Škodljivost in kontraindikacije

1. Individualna intoleranca – to je glavna kontraindikacija. Včasih lahko kutina pri nekaterih ljudeh (čeprav izjemno redko) sproži alergijsko reakcijo. V teh primerih se je treba uživanju sadja odpovedati.
2. Kutina je prepovedana tudi za ljudi, ki trpijo za plevritisom, enterokolitisom ali kroničnim zaprtjem.
3. S sončnim sadjem naj bodo previdni tisti, ki imajo vnetne procese ali razjede prebavnega trakta ter visoko stopnjo strjevanja krvi. S posebno pozornostjo je treba kutino uživati med dojenjem.
4. Sveži plodovi včasih lahko povzročijo draženje grla, kašelj, praskanje v grlu, zlasti če v požiralnik zaide zaščitni puh. To je še posebej značilno za japonsko kutino. Vezivne sestavine lahko zmanjšajo zmogljivost glasilk, zato kutine ne bi smeli jesti pred javnimi nastopi.
5. Ne uživajte semen kutine. Tako kot pri vseh rožnicah tudi njena semena vsebujejo cianid amigdalin, ki se v črevesju razgradi v cianovodikovo kislino in lahko povzroči zastrupitev. Iz istega razloga ne drobite in ne mečkajte semen kutine pred pripravo poparkov in odvarkov.

Kako izbrati in shraniti ajvo

Kutina je eden najpoznejših sadežev in se na policah pojavi šele pozno jeseni in pozimi.

Njeni plodovi so zelo občutljivi in ne prenesejo nobenih poškodb. Tudi ob navadnem udarcu se kutina skoraj takoj začne kvariti in hitro postane neuporabna. Zato je najbolje plodove transportirati in shranjevati v individualni embalaži, na primer tako, da vsakega zavijete v plast papirja ali polietilena.

Kutina se najbolje ohranja pri temperaturi od 0 do 1 °C. Za to je primeren spodnji predal v hladilniku ali hladna shramba.

Velja, da kutina dobro shranjuje skupaj z jabolki. Vendar jo je bolje hraniti proč od hrušk, saj te pospešijo zorenje kutine.

Kdaj nabirati

Zgodnje sorte začnejo dozorevati v začetku septembra, lahko jih takoj uživate. Pozne sorte naberete oktobra. V Srednji Aziji, kjer topli dnevi trajajo veliko dlje, kutine naberete novembra.

Glavno pravilo nabiranja kutin je, da jim čim dlje dovolite ostati na vejah. Ko se plodovi začnejo trgati in padati – to pomeni, da je nastopil pravi čas za spravilo. Toda kaj storiti, če pridejo zmrzali, pozna kutina pa še vedno trdno sedi na vejah in ima poleg tega zelene madeže na bokih? Nedvomno – naberite.

Takšni plodovi, ki so dosegli le tehnično zrelost, bodo še ležali v temnem hladnem prostoru od 20 do 40 dni do popolnega dozorevanja.

Kako določiti zrelost

Pri izbiri plodov se morate ravnati po naslednjih treh merilih:

1. Barva. Popolnoma zreli plodovi imajo svetlo zlato-rumeno barvo. Če so na koži bledi ali celo zelenkasti madeži, to govori o nezrelosti.
2. Trdnost. Tudi zrela kutina je običajno dovolj trda. Vendar ne sme imeti trdote marmorja. V rokah morate čutiti živahen, prožen plod, to bo dokaz njegove zrelosti.
3. Aroma. Zrela kutina oddaja nežen vonj, ki ga ni mogoče primerjati z ničemer. Če pa plod še ni dozorel, ne bo dišal.

Najpomembneje je, da na površini sadja ni nobenih poškodb ali sledov udarcev, saj bo takrat lahko še dovolj dolgo časa ležalo v skladiščenju.

Ali ga je mogoče zamrzniti

Kutina je odlična za zamrzovanje. Po odtajanju ohrani vse koristne lastnosti.

Če želite zamrzniti kutino, jo morate temeljito oprati, očistiti pokrovnih dlačic, razdeliti na četrtine in izrezati sredico. Nato plod narežite na rezine ali kocke, dajte v celofansko vrečko in postavite v zamrzovalnik. Lahko narezano kutino položite na desko ali velik krožnik v eni plasti in tako zamrznete, nato pa zamrznjeno preložite v vrečko in postavite v mraz.

Kutino lahko odtajate na zraku pri sobni temperaturi ali v mikrovalovni pečici.

Kako sušiti

Kutine sušite v posebnih sušilnih pečeh ali pečici. Lahko uporabite tudi mikrovalovno pečico ali aerogrill. Sušenje na soncu se zanjo običajno ne uporablja zaradi poznega časa zorenja. Lahko sušite na zraku v toplem prostoru ali na balkonu, tako da rezine sadja razporedite v eni plasti.

Kutina ima zelo gosto meso in če jo sušite na običajen način, kot na primer jabolka ali hruške, brez predhodne obdelave, bodo posušene rezine zelo krhke in skoraj brez okusa. Tako posušena kutina je primerna za pripravo kompotov ali nesladkih jedi.

Da bi dobili kakovostnejši suh izdelek, rezine kutine predhodno skuhajte v šibkem sladkornem sirupu ali jih blanširajte. Nato jih dajte v cedilo, da odvečni sirup odteče, nato pa jih v eni plasti razporedite v dobro prezračevanem prostoru ali na ploščah v pečici. Prava poslastica iz suhih kutin so jantarne kandirane rezine.

Kaj lahko pripravimo iz ajve: recepti

Džem

Potrebne sestavine:

• 1 kg kutine brez sredice;
• 1 kg sladkorja;
• 0,5 l vode (za vsak dodatni kilogram kutine dodajte 250 ml vode).

Po želji: 100 g orehov, 1 čajna žlička citronske kisline (ali 1 limona), vanilin.

Kutino operite, očistite pokrovnega puhu, odstranite sredico in narežite na enako majhne koščke.

Iz vode in sladkorja skuhajte sirup. V vreli sirup položite koščke kutine in kuhajte 15–20 minut. Dodajte citronsko kislino ali narezano limono. Nato kuhajte na majhnem ognju do mehkobe. Kuhanost preverite s kapljico sirupa – ta se ne sme razliti po krožniku.

Sok

Kutin sok lahko pripravite na dva načina: hladno in vroče.

Pri hladnem načinu kutine operite, jim odstranite puh, jih drobno naribajte in iztisnite sok s stiskanjem.

Pri vročem načinu pripravljene koščke kutine zalijte z majhno količino vode in jih poparite do mehkobe. Poparjene plodove pretlačite skozi sito ali gazo skupaj z odvarkom. Dobili boste sok s pulpo. Preostalo tropino lahko uporabite za marmelado ali pastilo.

Iztisnjen sok lahko uporabite tako svež kot konzerviran.

Kompot

V kompotu lahko kutina nastopa tako »solo« kot v kombinaciji z drugim sadjem.

Za 3,5 l vode boste potrebovali:

• 1 kg kutine;
• 1,5 skodelice sladkorja;
• 0,5 čajne žličke citronske kisline ali polovica 1 limone.

Vodo zavrite, v njej raztopite sladkor in dodajte kutino (po želji – skupaj z drugim sadjem). Kuhajte 15–20 minut, nato dodajte citronsko kislino ali limonin sok. Pred koncem kuhanja lahko v kompot dodate iztisnjen ostanek limone z lupino (po tem ga boste morali obvezno odstraniti, da ne bo grenkobe v sirupu). Kuhajte še 5 minut, nato lonec odstavite z ognja in ohladite. Kompot lahko pijete toplega ali ohlajenega.

Lahko ga konzervirate za zimo. Vroč kompot razporedite po steriliziranih kozarcih in zaprite. Nato jih postavite na pokrove in zavijte do ohladitve.

Marmelada

Kutina vsebuje pektin, kar omogoča, da iz nje pripravite odlično marmelado. Potrebujete naslednje sestavine:

• 1,3 kg sladkorja;
• 1,5 kg kutine;
• 1 srednje velika limona.

Sredice kutine zalijte z vodo, ki naj sega tik pod površino, in po zavretju kuhajte 20 minut, nato ohladite. Med kuhanjem bo del tekočine izhlapel in ostal bo želejast odvarek.

Kutino in limono brez pečk narežite na majhne rezine, dajte v lonec in zalijte z vodo do ravni. Pod pokrovom zavrite. Kuhajte 20–30 minut na srednjem ognju, nato odcedite odvarek. Ta odvarek lahko uporabite za kompot.

Meso kutine z limono zmešajte s paličnim mešalnikom do gladkega pireja (kutina mora biti mehka), nato pire pretlačite skozi sito. Dodajte odvarek iz sredic plodov in ponovno zmešajte, nato vsujte sladkor in premešajte.

Na majhnem ognju zavrite, med nenehnim mešanjem z leseno lopatko. Ko mešanica začne vreti, lonec prestavite v vročo pečico (180–200 °C). Nato marmelado uparjajte 3–4 ure, vsakih 10 minut premešajte. Marmelada se bo zmanjšala za tretjino ali celo polovico in se bo začela zlahka ločevati od sten posode.

Gotov marmelado razporedite v modelčke ali pa jo poravnajte na z maslom namazanem pekaču in pustite, da se posuši. Ta postopek lahko traja od nekaj ur do enega tedna, odvisno od sorte kutine in stopnje kuhanja. Posušen marmelado vzemite iz modelčkov ali jo narežite, nato pa potresite s sladkorjem v prahu.

Kandirani kalmus

Sestavine:

• 1 kg sladkorja;
• 1 kg kutine;
• 1 g citronske kisline ali ½ limone;
• 0,5 l vode;
• sladkor v prahu.

Četrtine kutin očistite sredic in lupin, pustite jih, prelite s hladno vodo. Sredice in lupine dajte v vrelo vodo in kuhajte 20 minut. Odstranite olupke iz odvarka, nato pa v njem kuhajte četrtine kutin še 20 minut. Nato vzemite kutine ven, pustite, da se nekoliko ohladijo, in jih narežite na majhne enako velike koščke.

V odvarku raztopite polovico sladkorja. V vreli sirup položite rezine kutine in kuhajte 5 minut. Nato odstavite z ognja in pustite stati od 5 ur do enega dneva. Nato dodajte preostanek sladkorja, zavrite in ponovno kuhajte 5 minut. Ponovno pustite stati od 5 ur do enega dneva. Ta postopek ponovite vsaj štirikrat. Koščki kutine bodo dobili zlato-oranžen odtenek. Pri zadnjem kuhanju v sirup dodajte citronsko kislino ali limonin sok.

Koščke kutine vzemite iz sirupa na cedilo, da tekočina odteče, nato jih preložite na krožnik in jih sušite več dni v suhem toplem prostoru, pri čemer jih obračajte za enakomerno sušenje. Tik pred koncem sušenja kandirane koščke povaljajte v sladkorju v prahu in jih dokončno posušite. Hranite v suhem steklenem kozarcu s pokrovom.

Preostali sirup lahko konzervirate za zimo ali pa ga uporabite za pripravo sadnega napitka.

Omaka

Sestavine:

• 1 skodelica vode;
• 3 velike kutine;
• 1 čajna žlička limoninega soka;
• 0,5 čajne žličke koriandra;
• 1 čajna žlička paprike;
• 1/3 čajne žličke črnega mletega popra;
• 1 lovorov list.

Kutine operite, očistite dlačic, odstranite sredico. Narežite jih na rezine, položite v kozico, dodajte vodo, limonin sok in lovorov list. Dušite na srednjem ognju 25–30 minut, nato odstranite lovorov list. Brez odlivanja tekočine kutine zmiksajte s paličnim mešalnikom v pire, dodajte vse začimbe, ponovno zavrite, nato ohladite. Takšna omaka se postreže k mesnim jedem.

Omako lahko pripravite vnaprej in zamrznete v majhnih modelčkih. Navedenim sestavinam lahko dodate 1,5 jedilne žlice 9% kisa in omako za zimo zaprete v sterilizirane kozarce.

Pečena ajva

Kutine lahko pečete na različne načine: cel sadež, polovice, kolobarje, rezine. Dodajate lahko različne nadeve: med, sladkor, jagode, oreščke, rozine, cimet, ingver, skuto, maslo. Če imate povišan krvni sladkor, lahko kutine spečete brez dodatkov ali z nadomestkom sladkorja.

Če uporabljate med kot sladilo, je bolje, da kutino spečete v celoti, pokrito s »pokrovčkom«, potem ko odstranite sredico, da preprečite prekomerno segrevanje. Pri močnem segrevanju med izgubi koristne lastnosti in pridobi škodljive. Lahko na primer zmešate med z orehi, jagodami ali rozinami, s tem nadevom napolnite votlino v celi kutini in pokrijete s »pokrovčkom«. Če sadje pečete na koščke, je bolje uporabiti sladkor. Zelo okusne so polovice kutine, če jih pred peko premažete z maslom in potresete s sladkorjem.

Kutino je treba peči pri temperaturi 180–200 °C. Če med peko uporabite aluminijasto folijo, bo jed bolj sočna. Pečeno sladico lahko postrežete tako toplo kot hladno.

Marinirana ajva

Sestavine:

• 1 l vode;
• 1 kg kutine;
• 200 g sladkorja;
• 6–7 nageljnovih žbic;
• 1 čajna žlička cimeta;
• 100 ml 9% kisa.

V vložek lahko dodate sol, česen, feferon ali črni mleti poper. Potem bo okus vložene kutine bolj dišeč in oster.

Zavrite vodo, vanjo položite olupljeno in na rezine narezano kutino ter kuhajte 8–10 minut. V sterilizirane kozarce vložite začimbe, na vrh pa položite koščke kutine. V kutinov odvarek dodajte sladkor (po želji tudi sol), zavrite in prilijte kis. Z vrelim vložkom napolnite kozarce, jih zaprite in postavite pod toplo odejo, da se ohladijo. Vložena kutina bo odličen dodatek k mesnim in zelenjavnim jedem.

Kako pravilno jesti ajvo

Surova kutina ni vsem všeč zaradi svoje trpkosti in trdote. Vendar obstajajo sorte, ki niso zelo trpke in so celo sladke, zato jih lahko jeste sveže. Poleg tega skoraj nimajo zaščitnega puhka. Če je kutina močno puhasta, je pred uživanjem ne le treba temeljito oprati, ampak tudi olupiti. Svežo kutino je najbolje jesti narezano na majhne koščke.

Lahko pijete svež sok, iztisnjen iz kutine. Koristen je pri anemiji zaradi pomanjkanja železa. Če je kutina preveč trpka in se vam lepi na zobe, lahko sadje predhodno olupite in poparite ter pripravite sok z mesom.

Zelo okusen je kutinov pire iz kuhanih do mehkega in pretlačenih plodov. Lahko jih zmeljete v blenderju, pripravite marmelado, žele, kompot, vkuhano sadje ali spečete plodove v pečici.

Kutina je odlična začimba za mesne jedi. Iz nje pripravljajo omake, prelive, dušijo jo skupaj z mesom. Neverjetno okusen je pilav s kutino, ki ga dodate tik pred vlivanjem riža.

Pri toplotni obdelavi kutina izgubi trpkost, njen okus postane nežnejši in slajši.

Koliko jo lahko pojemo na dan

Ni omejitev glede količine zaužite kutine na dan. Ne pozabite le, da lahko prekomerno uživanje sadja povzroči zaprtje. Zato je najbolje zaužiti največ 2–3 plodove na dan.

Ali jo lahko jemo zvečer

Ponoči je bolje, da sploh ne jeste. Hrano, vključno s kutino, je treba zaužiti najkasneje tri ure pred spanjem. Vendar uživanje kutine za večerjo ni prepovedano. Nasprotno, ta sadež bo prinesel veliko koristi, če ga vključite v večerni obrok. Med spanjem se pod vplivom sestavin kutine okrepi tvorba krvi, dvigne raven hemoglobina in očistijo se žile. Blage diuretične lastnosti omogočajo izpiranje odpadkov in toksinov iz telesa.

Ali lahko jemo okrasno ajvo

Pod okrasno kutino običajno mislimo na japonsko kutino (henomeles), katere plodovi so ne le užitni, ampak tudi zelo koristni. Za razliko od navadne kutine, ki jo včasih lahko jeste surovo, so plodovi henomelesa v svežem stanju zelo trdi, trpki, kisli in delujejo adstrigentno na usta in grlo. Vendar pa se po toplotni obdelavi, zlasti z dodatkom sladkorja, medu in začimb, njihov okus znatno izboljša.

Ali lahko ajvo dajemo živalim

Plodovi in listi kutine so dragocen vir mineralov in vitaminov. Zato jih lahko dodajamo krmi za kmetijske živali in celo za pse ter mačke, vendar le v minimalnih količinah. Preveliko odmerjanje lahko pri živalih povzroči alergijske reakcije in bruhanje. Najbolje je v krmo primešati suh prah iz plodov ali listov.

Zanimiva dejstva o ajvi

1. Kutina je bila ljudem znana že od nekdaj. Njeno domovino štejejo za Kavkaz. Vendar pa je bila razširjena tudi v Sredozemlju. Pri obmorskih prebivalcih je simbolizirala plodnost, ljubezen in zakon. Sadež so postregli celo na kraljeve mize kot znak veličine.
2. Pri starih Grkih je bila kutina čaščena kot sveta. S plodovi si je nevesta osvežila dih pred vstopom v poročni šotor. Kutine so razpostavljali po hišah, da bi jim dale svežino in toploto. Znamenito "jabolko razdora", ki je sprlo tri grške boginje Hero, Afrodito in Ateno, naj po legendi ne bi bilo jabolko, temveč zlati plod kutine. Zlata "jabolka Hesperid" so bila prav tako nedvomno kutine, saj starodavni svet jabolk še ni poznal. Obstaja hipoteza, da je bil plod z drevesa spoznanja dobrega in zla, s katerim je Eva zapeljala Adama, prav tako kutina. Podobitve kutine so našli v mozaičnih freskah med ruševinami Pompejev.
3. Kutinovo drevo ljubi toplo in vlažno podnebje, vendar zlahka prenaša tako dolgotrajne suše kot poplave, živi in rodi do 50 let. Divje sorte so bolj vzdržljive, a dajo manj plodov, ki so po okusu in velikosti slabši od selekcijskih. Danes so vzgojene sorte, prilagojene bolj severnim razmeram, ki imajo boljši okus in videz plodov.
4. Sadike kutine se uporabljajo kot podlaga za vejice hruške.
5. Za najokusnejšo velja kutina, pridelana v Srednji Aziji. Kutina velja za najbolj razširjen sadež v Turčiji.
6. Iz kutine dobimo odlično marmelado. Sam izraz marmelada izvira iz portugalske besede "marmelo" in pomeni kutino. Iz zlatih plodov pripravljajo tudi bonbone, pastile, marmelade, džeme, uporabljajo jih v vinarstvu in kot začimbo za meso.
7. V okrasnem cvetličarstvu kutina velja za eno najboljših rastlin za ustvarjanje bonsajev. V vrtnarstvu japonsko kutino uporabljajo za ustvarjanje živih mej. Živa meja je vedno elegantna: spomladi je posuta z rdečimi ali rožnatimi cvetovi, jeseni pa z majhnimi svetlo rumenimi plodovi s kislim oprijemljivim okusom in rahlo limonasto aromo.

Fotografija kutine