Koruzna kaša: sestava, koristne lastnosti, recepti

Korušna kaša je okusna in zdrava jed. Pripravljamo jo iz zdroba, pridobljenega z mletjem koruznih zrn. Zaradi tega končna jed vsebuje skoraj enake vitamine in minerale kot samo zrno. To so nikotinska kislina, vitamina A in E, cink in fosfor, aminokisline, vlaknine in mnogo drugega. Za tiste, ki pazijo na svojo prehrano, je pomembno, da koruzni zdrob spada v kategorijo polnozrnatih žit, saj njegovi delci vsebujejo ostanke lupin zrn in njihovega kalčka. Zato prinaša maksimalno korist.

Sestava in kalorična vrednost

Koruzno zrno samo po sebi vsebuje le 97 kcal na 100 g. V koruzni kaši je, odvisno od načina priprave (vključno z dodajanjem mleka in masla), veliko več kalorij – v območju 337–350 kcal na 100 g. Vendar zaradi tega, ker se izdelek ne absorbira v celoti, je dejanska kalorična vrednost kaše, kuhane na vodi, precej nižja – do 100 kcal na 100 g.

Koruzni zdrob lahko glede na značilnosti surovine vsebuje do 70% ogljikovih hidratov in do 20% beljakovin, preostalo pa so maščobe, vitamini in minerali. Vredno si je podrobneje ogledati sestavo koruznega zdroba:

1. Rastlinske in prehranske vlaknine.
2. Aminokisline.
3. Vitamini skupine B, vključno s piridoksinom, pantotensko kislino, tiaminom. Opravljajo pomembno funkcijo – podpirajo delovanje centralnega živčnega sistema, zagotavljajo prebavne procese, pretvorbo hranil v energijo. Ti vitamini so potrebni za normalizacijo presnovnega procesa, tudi na celični ravni. Poleg tega te snovi upravičeno imenujemo vitamini lepote.
4. Vitamin E (tokoferol). Ta snov je eden najmočnejših antioksidantov. Ne le da upočasnjuje proces staranja, ampak ima tudi protivnetno delovanje, izboljšuje kognitivno funkcijo, blagodejno vpliva na stanje žil. Prav tako je vitamin koristen za reproduktivni sistem – tako moški kot ženski.
5. Fosfor. Ta snov spodbuja presnovne procese, izboljšuje delovanje možganov, skrbi za normalen mišični tonus in trdnost kosti. Zato se korušna kaša pogosto priporoča starejšim ljudem.
6. Magnezij. Ta element je potreben za normalno delovanje centralnega živčnega sistema, prav tako prispeva k izboljšanju srčno-žilne dejavnosti. V pogojih kroničnega stresa, v katerem živi sodoben človek, brez magnezija ne gre, saj pomaga blažiti njegove negativne posledice.
7. Železo. Pomena tega elementa je težko preceniti. Neposredno vpliva na raven hemoglobina v krvi, ta pa vpliva na stanje krvožilnega sistema in izboljšuje njegovo transportno funkcijo.
8. Baker. Skupaj z železom ta mikroelement zagotavlja sintezo hemoglobina. Poleg tega ima antiseptični učinek in je odgovoren za elastičnost in mladost kože, saj je proizvodnja kolagena v veliki meri odvisna od njega.
9. Cink ima protivnetno delovanje. Prav tako je pomemben za zdravje kože, las in nohtov. Ta element sodeluje tudi pri delovanju reproduktivnega sistema.

Zanimivo je, da so vitamini večinoma skoncentrirani v kalčku zrna. Pri predelavi jih zdrob ohrani – v nasprotju z drugimi izdelki iz koruze.

Prav tako je treba omeniti, da koruzni zdrob vsebuje malo lizina – to je pomembna esencialna aminokislina za zdravje. Zato pa vsebuje veliko druge koristne aminokisline – triptofana. Zato pogosto svetujejo mešanje koruznega zdroba s stročnicami, saj te, nasprotno, vsebujejo malo triptofana in veliko lizina.

Čemu je koruzna kaša koristna

Splošne koristi

Ta jed je koristna, ker napolni z energijo za ves dan, ne da bi se pri tem odlagala v obliki maščob. Normalizira delovanje črevesja, ob redkem uživanju odpravlja zaprtje, pomaga izločati toksine, znižuje raven holesterola, blagodejno vpliva na stanje jeter, krepi naravno imunost in ohranja zdravje srčno-žilnega sistema.

Seveda je vse dobro v zmernosti. Za odrasle moške in ženske velja norma 50–70 g suhega zdroba (pri čemer je priporočljivo jesti kašo za zajtrk ali kosilo, torej v prvi polovici dneva). Le takrat bo koristila. Prav tako velja, da kaša, kuhana v posnetem mleku, prinese več koristi kot tista, kuhana v vodi, saj bo v tem primeru jed vsebovala več hranilnih snovi in vitaminov, ki se poleg tega bolje absorbirajo.

Za ženske

Za predstavnice nežnejšega spola je koruzna kaša dobra, ker vsebuje vitamin E, ki je koristen za reproduktivni sistem. Prav tako to jed priporočajo tistim, ki se trudijo znebiti odvečne teže ali preprosto pazijo na postavo.

Nazadnje, kaša iz koruznega zdroba je jed, pomembna ne le za zdravje, ampak tudi za lepoto. Vsebuje cink, ki krepi lase in nohte, ter antioksidante, ki kožo naredijo čvrsto.

Za moške

Za predstavnike močnejšega spola je ta jed koristna zaradi visoke vsebnosti cinka, ki ima protivnetne lastnosti in blagodejno vpliva na reproduktivni sistem. Koruzno kašo je priporočljivo uživati tudi za preprečevanje prostatitisa.

Poleg tega, kot je znano, predstavniki močnejšega spola zaradi fizioloških značilnosti pogosteje trpijo za boleznimi srca in ožilja. Koruzni zdrob vsebuje fosfatide – snovi, ki spadajo v kategorijo kompleksnih lipidov. Sodelujejo pri presnovi holesterola, torej pomagajo očistiti stene žil nabranega slabega holesterola, kar preprečuje nastanek krvnih strdkov. Seveda je fosfatidov več v koruznem olju, vendar so prisotni tudi v zdrobu, kar omogoča, da jedi iz njega štejemo za preventivno sredstvo proti boleznim srca in ožilja.

Med nosečnostjo

Za bodočo mamo je najpomembnejši element folna kislina. Potrebna je za pravilen razvoj ploda, oblikovanje otrokovega živčnega sistema. Njeno pomanjkanje lahko privede do različnih patologij, pa tudi do tega, da se otrok rodi z zmanjšano telesno težo. Tudi pri sami bodoči mami pomanjkanje folne kisline vodi v okrepitev toksikoze in različne zdravstvene težave. Zato je med nosečnostjo v prehrano vredno vključiti koruzno kašo, ki vsebuje velike količine te kisline in vitaminov skupine B, pa tudi fosfor, cink in vrsto drugih potrebnih snovi. Poleg tega je taka kaša nizkokalorični izdelek.

Vendar je treba opozoriti, da koruzne kaše ne smejo jesti ljudje s povečano strjevanjem krvi. Med nosečnostjo se strjevanje pogosto poveča, zato je treba najprej opraviti preiskave in se posvetovati z zdravnikom.

Pri tem se morate zavedati, da obstajajo določene norme uživanja tega izdelka. Med nosečnostjo je to 60 g suhega zdroba na dan, to je nekaj več kot 1/4 skodelice.

Med dojenjem

V obdobju dojenja je koruzna kaša koristna zaradi visoke vsebnosti vitaminov in mineralnih snovi. Pri tem ne povzroča vetrov in povečanega nastajanja plinov, saj ne vsebuje glutena, tako da se bo tudi dojenček počutil povsem udobno. Mlada mamica pa bo z uživanjem nizkokalorične kaše lahko izgubila težo, ki jo je pridobila med nosečnostjo.

Korist koruzne kaše za otroka

Glede koruzne kaše pediatri dolgo časa niso imeli enotnega mnenja. Vendar potem, ko se je izkazalo, da ta zdrob ne vsebuje glutena, so jo mnogi zdravniki začeli priporočati kot eno prvih žitnih dopolnilnih živil.

Koruzna kaša je dobra, ker normalizira prebavo, odpravlja napihnjenost in vetrove ter preprečuje zaprtje, ki je pogosto pri malčkih (zlasti pri tistih, ki so na umetnem hranjenju). Hkrati kaša vsebuje vse vitamine in minerale, ki jih otrok potrebuje za normalen razvoj. Ima prijeten okus, poleg tega jo bo z rastjo otroka mogoče mešati z zelenjavo in sadjem, ki se uvajata v dopolnilno prehrano. Prav tako je priporočljivo dodati jedi dobesedno 0,5 čajne žličke masla.

Od katere starosti jo lahko dajemo

Otrokom, ki so na umetnem hranjenju, koruzno kašo dajejo že pri 4–5 mesecih. Tistim, ki so na dojenju, to dopolnilno hrano uvedejo pozneje – pri 6–8 mesecih. Vedno pa se je treba prej posvetovati s pediatrom.

Prav tako se je treba držati medicinskih norm. Otrokom, starim do 3 let, lahko dajemo kašo v količini 15–20 g v preračunu na suhi izdelek.

Kako kuhati koruzno kašo za otroka

Dojenčkom kuhajo kašo ne iz žitnih zrn, ampak iz moke, saj jo prebavni sistem malčka bolje absorbira. Na kozarec vode vzamejo 2 žlici moke, čajno žličko sladkorja, sol na konici noža. Vodo nalijejo v lonec, zavrejo, vsujejo moko, sladkor, sol in kuhajo, med mešanjem z metlico, 3–4 minute. Na koncu kuhanja dodajo maslo. Malčkom, ki so na umetnem hranjenju, lahko pripravijo podobno kašo na osnovi njihove običajne formule.

Otrokom, starejšim od enega leta, pripravljajo koruzno kašo z zelenjavo ali sadjem, najpogosteje z navadnim mlekom. Recepti:

1. Koruzna kaša s suhim sadjem. Na kozarec mleka ali enako količino hladne vode vzamejo 2–3 žlice koruznega zdroba finega mletja in majhen košček masla. Poleti lahko dodajo sveže sadje, pozimi banane, rozine, suhe marelice. Suho sadje predhodno operemo in namočimo v vroči vodi, nato pa ga drobno nasekljamo. Zdrob vsujejo v lonec in prelijejo z zavretim mlekom ali vodo, postavijo na počasen ogenj za 15–20 minut, občasno premešajo. Nato dodajo koščke sadja, odstranijo z ognja, lonec zavijejo v brisačo in pustijo, da se kaša še malo vpije.
2. Koruzna kaša z zelenjavo. Razmerja so enaka kot zgoraj. Vendar kot dodatne sestavine priporočamo dodati korenje ali bučo. Narežejo jih na majhne kocke, položijo na segreto ponev brez olja in posujejo s sladkorjem. Ogenj ugasnejo, ko zelenjava spusti sok. Ta preliv dodajo zdrobu na samem začetku kuhanja kaše.

Jed priporočamo postreči z maslom, da se lažje prebavi.

Ali je koruzna kaša koristna pri hujšanju

Na prvi pogled se morda zdi, da je koruzna kaša visokokalorična jed in zato ni primerna za dieto. V resnici ni tako. Koruzna kaša je ena najboljših jedi za učinkovito hujšanje, ki daje stabilen učinek. Snovi v tem zdrobu preprečujejo procese fermentacije v črevesju in normalizirajo presnovo lipidov. Poleg tega, ker se beljakovine ne absorbirajo v celoti, je dejanska kalorična vrednost nižja od 330–350 kcal na 100 g. Če koruzno kašo skuhamo v vodi in brez dodajanja masla ali rozin, bo kalorična vrednost le 70–80 kcal za enako količino izdelka.

Kot že omenjeno, je koruzno kašo najbolje uživati v prvi polovici dneva. Na splošno pa jo lahko jeste tudi za kosilo – takrat se bo prav tako dobro prebavila. Rastlinska vlakna, ki jih vsebuje, so balastne snovi. Zaradi njihove prisotnosti proces prebavljanja traja dovolj dolgo. To zagotavlja občutek sitosti za daljše obdobje. Poleg tega sestava koruzne kaše omogoča odpravo slabega holesterola in maščobnih oblog.

Priljubljena je monodieta, ki temelji na koruzni kaši. Preden jo preizkusite, se je treba posvetovati z dietetikom. Monodieta s koruzno kašo, pripravljeno na vodi in brez sladkorja, je zasnovana za 4 dni. V tem času lahko izgubite 3–5 kg, brez škode za zdravje in brez občutka lakote. Seveda, če se dieta kombinira s telesno dejavnostjo, bo njena učinkovitost večja.

Koruzna kaša v medicini

Čeprav je koruzna kaša na splošno koristna za zdravje, je lahko pri nekaterih boleznih kontraindicirana. V vsakem posameznem primeru se je treba posvetovati z zdravnikom, preden to jed vključite v svojo prehrano.

Pri sladkorni bolezni

Za diabetike ima pomembno vlogo glikemični indeks (v nadaljevanju GI). Popolnoma varni v tem pogledu so izdelki z GI pod 40, jedi z GI v območju 40–70 enot pa uživamo previdno. Pri koruznem zrnu, pridobljenem iz zelenjavnih (sladkornih) sort, je GI precej visok – pogosto celo nad 70 (odvisno od sorte). Toda dejstvo je, da zrno vsebuje bistveno manj ogljikovih hidratov kot koruzni zdrob, saj so gojene druge sorte. Posledično ima koruzna kaša GI med 35 in 40, odvisno od specifične vrste zdroba in načina priprave.

Če pri sladkorni bolezni tipa 2 uživate koruzno kašo v majhnih količinah in znižate njen glikemični indeks z beljakovinsko komponento (npr. kuhanimi piščančjimi prsmi ali pustim skutnim sirom), bo ta jed prinesla le koristi. Obstajajo raziskave, ki dokazujejo, da lahko snovi v tej zdrobi znižujejo raven sladkorja v krvi. Česar pa nikakor ne smete storiti, je zamenjati kašo iz polnozrnatega zdroba s kosmiči, saj imajo ti precej višji GI.

Upoštevati je treba naslednja pravila:

• kašo pripravljajte samo z vodo;
• količino rastlinskega olja zmanjšajte na minimum, da se GI ne poveča;
• kot dodatek uporabljajte samo posneto skuto;
• kašo uživajte s korenjem, zeleno in zelenjavo, tako bo prinesla več koristi.

Nikakor ne smete preseči medicinsko priporočene količine koruzne kaše – ne več kot 120–180 g. To je precej nasitna jed, zlasti v kombinaciji z zelenjavo. V prehrano jo lahko vključite večkrat na teden.

Pri pankreatitisu

Kljub vsem koristnim lastnostim koruzne kaše pri pankreatitisu ni dovoljeno jesti. To velja tako za akutno kot za kronično obliko bolezni. Pri poslabšanju je od vseh kaš dovoljena le ovsena kaša, v fazi remisije pa so potrebna živila, ki ne bodo spodbujala delovanja trebušne slinavke. V nasprotnem primeru se bo stanje le poslabšalo.

Pri gastritisu

Pri akutni obliki gastritisa je koruzna kaša kontraindicirana. Pri kronični obliki v fazi remisije se je treba posvetovati z zdravnikom glede uvedbe v prehrano in morebitnih omejitev.

Toda tudi če strokovnjak dovoli vključitev koruzne kaše v prehrano, je treba biti previden. Zlasti je ne jejte ponoči, saj lahko v tem primeru naletite na težave, kot so zgaga, občutek teže v trebuhu in želodcu. To lahko sproži novo poslabšanje ali prepreči kakovosten počitek ponoči.

Za črevesje

Če ni resnih patologij, kot je peptična razjeda, lahko jeste koruzno kašo. Šteje se za odlično čistilno sredstvo, ki iz telesa izloča toksine. Tudi če se zdrob dolgo kuha, v njem ostanejo dovolj trdi delci, ki pomagajo odstraniti vse nepotrebno.

Da bi bila korist kaše iz koruznega zdroba čim večja, je treba izdelek pravilno izbrati. V trgovinah je na voljo zdrob več stopenj mletja – finega, srednjega in grobega. V nasprotju s splošnim prepričanjem se za črevesje šteje bolj koristen izdelek grobega mletja, saj vsebuje večjo količino prehranskih vlaknin.

Za zdravje črevesja je priporočljivo vključiti koruzno kašo v jedilnik 2–3 krat na teden. Pripravite jo lahko z različnimi dodatki iz zelenjave in mehkega sira, vendar ne s tradicionalnimi sestavinami, kot sta ocvrta čebula in zelo slana feta, saj lahko ravno te poškodujejo črevesje.

Pri zaprtju

Koruzni zdrob vsebuje veliko vlaknin. To omogoča normalizacijo prebave, še posebej, ker se v tem izdelku prehranske vlaknine povezujejo s škrobom, kar zagotavlja nežnejše čiščenje. Poleg tega zaradi edinstvene sestave ta kaša ustavi procese vrenja in normalizira presnovo. Vse to jo naredi odlično preventivno sredstvo proti zaprtju. Uporabljate jo lahko tudi, kadar je zaprtje neredno. Če pa zaprtje preide v kronično obliko, je treba ukrepati bolj radikalno.

Da bi zdrob pri zaprtju dal želeni učinek, je treba upoštevati določena pravila:

1. Vzemite zdrob srednjega ali grobega mletja in ga temeljito prekuhajte, da ne pride do nastajanja plinov.
2. Kašo pripravite izključno na vodi; polnomastno mleko prispeva k zaprtju.
3. V pripravljeno kašo dodajte ne maslo, ampak rastlinsko olje, najbolje oljčno ali laneno.

Takšno kašo jejte za zajtrk in je ne pijte z ničemer. Šele po eni uri boste lahko spili kozarec zeliščnega čaja ali soka.

Pri protinu

Ta bolezen je v veliki meri pogojena ne le s kopičenjem sečne kisline, temveč tudi s povišanjem koncentracije glutaminske kisline. Hkrati koruzni zdrob vsebuje veliko glutaminske kisline. Zdravim ljudem je celo koristen, saj izboljšuje spomin in kognitivne funkcije. Toda pri protinu bo treba koruzni zdrob izključiti iz prehrane prav zaradi prisotnosti te sestavine.

Pri kolitisu

Ta patologija je vnetna črevesna bolezen. Ker so pri njej priporočljiva živila, ki ne dražijo črevesja in ne povečujejo njegove peristaltike, se je koruzni kaši bolje odpovedati.

Pri hemoroidih

Pri tej bolezni se je zelo pomembno izogniti zaprtju. Zato mora biti prehrana raznolika in uravnotežena z vidika kombinacije maščob, beljakovin, ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov. Koruzna kaša je ravno del takšne uravnotežene prehrane. Vsebuje veliko magnezija in kalija, ki krepita peristaltiko črevesja in odpravljata sam vzrok za pojav hemoroidov. Koristna je tudi zato, ker vsebuje veliko železa, kar preprečuje anemijo, kar je zelo pomembno, saj hemoroide pogosto spremlja ta patologija.

Da bi koruzna kaša prinesla največ koristi, je v tem primeru priporočljivo vzeti zdrob grobega mletja in jed postreči z zelenjavo, bogato z vlakninami.

Pri holecistitisu

Pri akutni fazi holecistitisa so prepovedane skoraj vse kaše, razen ovsene. V fazi remisije se jedilnik razširi, vendar koruzne kaše ni priporočljivo jesti, ker se ta izdelek pri tovrstnih motnjah v telesu slabše absorbira.

Škodljivost in kontraindikacije

Kljub vsem zgoraj naštetim koristnim lastnostim lahko koruzna kaša v nekaterih primerih škoduje. Kontraindicirana je:

1. Pri akutnih oblikah patologije prebavil, vključno z gastritisom, kolitisom, razjedo na želodcu, pankreatitisom.
2. Povišani strdljivosti krvi ter prisotnosti različnih žilnih težav, ki lahko povzročijo nastanek trombov.
3. Kroničnem zaprtju.
4. Distrofiji in anoreksiji (ker je to izjemno nizkokaloričen zdrob v primerjavi celo z ajdo).

Tudi če ni diagnosticirane bolezni prebavil, vendar je prisotna povečana kislost želodčnega soka, je treba ta izdelek uživati previdno.

Ali je možna alergija na koruzno kašo

Koruzni zdrob ne vsebuje glutena (beljakovine, ki je prisotna v skoraj vseh zdrobih), zato lahko kašo, pripravljeno iz njega, vključimo v prehrano ljudi s celiakijo, to je intoleranco na gluten. Včasih gluten imenujemo alergen. Vendar bi bilo v tej situaciji pravilneje govoriti o intoleranci, ki jo spremljajo prebavne motnje.

V nekaterih primerih lahko koruzni zdrob povzroči alergijo na hrano, zato zdravniki menijo, da ga ne bi smeli dajati otrokom, mlajšim od 6 mesecev.

Kako kuhati koruzno kašo: recepti

Obstajajo različni načini priprave kaše – na vodi ali mleku, s suhim sadjem, sirom, zelenjavo. Spodaj bodo obravnavane osnovne različice.

Na vodi

Za 150–200 g zdrobov katere koli mletve boste potrebovali 2–2,5 skodelice vode (količino lahko spreminjate, pomembno je, da razmerje ostane 1:2,5), 30 g masla, sol po okusu. Zdrob presejte skozi cedilo in temeljito sperite pod pipo. Istočasno postavite na ogenj lonec z debelim dnom z vodo, zavrite, vsujte zdrob in občasno mešajte maso, dokler ponovno ne zavre. Nato zmanjšajte ogenj na minimum, dodajte sol, tesno pokrijte s pokrovko. Kašo kuhajte še vsaj 25–30 minut. Nenehno mešajte, ker se kaša hitro zažge. V končano kašo dodajte maslo.

Če načrtujete različne dodatke – paradižnik, sir, sladko papriko – jih dodajte takoj, ko kašo odstavite z ognja, in skupaj z njimi pustite stati še 5–10 minut.

Na mleku

Za kuhanje mlečne kaše na 1 skodelico predhodno opranega zdroba vzemite 0.6 l vode, 2 skodelici mleka, 30 g masla, sladkor po okusu in malo soli.

V lonec z debelim dnom nalijte vodo, dodajte sol, zavrite, nato vsujte predhodno opran zdrob. Kašo kuhajte približno 15 minut na nizkem ognju, nenehno mešajte. Medtem ko voda izpareva, ločeno zavrite mleko in ga takoj vlijte v kašo. Nato dodajte sladkor, sol in koščke masla.

V počasnem kuhalniku

Razmerja za pripravo v večnamenskem kuhalniku so nekoliko drugačna – tu vzemite 2,5 skodelice vode na 200 g ajde, ki jo prav tako predhodno operite. Ajdo vsujte v posodo večnamenskega kuhalnika, dodajte maslo in sol, zalijte z vodo, zaprite pokrov. Kuhajte v načinu, namenjenem pripravi ajde. Časovnik bo sporočil, da je jed pripravljena. Ljubitelji gostejše kaše lahko pustijo kašo še 15–20 minut v načinu ogrevanja.

Ali lahko psom dajemo koruzno kašo

Te kaše psom ne dajemo takoj iz več razlogov.

1. Prvič, to je nizkokaloričen izdelek – hišni ljubljenček se bo hitro nasitil, vendar učinek verjetno ne bo trajal dolgo.
2. Drugič, v njej ni vseh tistih snovi, ki so potrebne psom; pri živalih je to "prazna hrana".
3. Tretjič, koruzna kaša se pri psih slabo prebavlja (mimogrede, zrna te žitarice se pogosto sploh ne prebavijo), počasi se pomika po prebavnem traktu. Če ima hišni ljubljenček že težave s prebavo, bo to poslabšalo stanje. V posebej hudih primerih lahko celo povzroči nevarno patologijo, kot je volvulus črevesja.

Zanimiva dejstva o koruzi

Koruza je eno najzanimivejših žit in, mimogrede, edino, katerega domovina je Amerika. Tam so ga začeli gojiti pred več kot 5000 leti! Vendar arheološka izkopavanja kažejo, da je bila takrat rastlina z zelo majhnimi storži – do 5–7 cm v dolžino. Njegov izvor pa ni bil ugotovljen, saj divje koruze v naravi niso odkrili. Poleg tega sodobne sorte načeloma ne morejo podivjati, ker njihova zrna ne padejo na tla, da bi vzklila.

Iz koruznega zdroba pripravljajo številne jedi. Iz grobo mletega izdelka pripravljajo predvsem različne kaše, vključno s polento, ki je tako gosta, da jo lahko režemo kot kruh. Nima izrazitega okusa in jo lahko postrežemo s slanimi siri, paradižniki in zelišči.

Iz koruznega zdroba pripravljajo tudi kosmiče in palčke. Čeprav niso škodljivi, tudi niso koristni, saj med pripravo odstranijo kalčke, ki vsebujejo vitamine in minerale.

Fotografija koruzne kaše