Jagnjetina: koristne lastnosti in kontraindikacije

Jagnjetina je meso ovnov in ovc. Največjo vrednost imajo trupi kastriranih živali, starih do poldrugega leta. Med izdelke z visokimi okusnimi lastnostmi uvrščamo tudi meso ovc, starih do 3 let. Izdelek ima svetlo rdečo barvo, čvrsto in belo maščobo. Meso slabo pitanih ali zrelih živali je temno rdeče barve in ima rumeno maščobo. Praviloma je zelo žilavo, zato iz njega najpogosteje izdelujejo mleto meso. Oglejmo si podrobneje to vrsto mesa, njegove značilnosti in koristne lastnosti.

Kako razločiti jagnjetino od kozjega mesa

Včasih nepošteni trgovci prodajajo kozje meso kot jagnjetino. Da se pri izbiri ne zmotite, bodite pozorni na barvo, vonj, kosti in maščobo izdelka. Na primer, kozje meso skoraj nima podkožne in medmišične maščobe. Omeniti velja tudi, da ima kozje meso temnejšo barvo v primerjavi z jagnjetino. Če ima izdelek značilen oster vonj, je to kozje meso.

Pozorni morate biti na zgradbo kostne strukture trupa. Medenične in prsne kosti so pri ovnu debelejše kot pri kozi. Ovčja rebra v prečnem prerezu imajo ovalno podolgovato obliko, pri kozah pa so štirikotna z dvema ostrima vogaloma.

Katero meso je bolj koristno

Vsaka vrsta mesa ima svoje prednosti in slabosti. Prednost jagnjetine je na primer nižja vsebnost holesterola v primerjavi z govedino in svinjino. Hkrati govedina vsebuje veliko železa, kar je koristno za ljudi s pomanjkanjem železa. Svinjina velja za rekorderja po vsebnosti holesterola, vendar ga je v njej večkrat manj kot v piščančjih jajcih in maslu.

Oglejmo si podrobneje koristnost vsake vrste mesa.

Jagnjetina ali svinjina

Če primerjamo jagnjetino s svinjino, je treba takoj opozoriti, da ima prva manj maščobe, zato je ta vrsta dovoljena za uživanje tudi pri težavah z žilami. Jagnjetina velja za dietetično živilo, ker ima malo kalorij in ker jo telo zlahka prebavi. Vendar je v starosti to meso bolje ne jesti. Jagnjetine ni priporočljivo vključevati v otroško prehrano, prav tako ne v primerih težav s prebavili.

Če govorimo o svinjini, vsebuje snovi, ki blagodejno vplivajo na kostno tkivo. Vendar visoka koncentracija holesterola negativno vpliva na zdravje ljudi. Poleg tega svinjsko meso zahteva skrbno obdelavo, saj je lahko okuženo s paraziti. Rastni hormon, ki ga vsebuje, povečuje tveganje za debelost, različna vnetja in lahko celo prispeva k malignim izrastkom. Prav zaradi tega se ob rednem uživanju svinjine poveča verjetnost pojava različnih rakavih obolenj. Svinjina ni priporočljiva pri aterosklerozi, holecistitisu in duodenitisu.

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev lahko sklepamo, da je jagnjetina bolj zdrava za ljudi, saj so tveganja za negativne posledice po njenem zaužitju manjša.

Jagnjetina ali govedina

Da bi natančno določili koristnost določene vrste mesa, je treba poznati pogoje bivanja in prehranjevanja živali. Lahko domnevamo, da sta bili tako jagnjetina kot govedina vzrejeni v podobnih pogojih in sta uživali izključno naravno krmo. Prva podrobnost – goveje meso je bogato z beljakovinami, zato ga priporočajo vključiti v prehrano športnikov. Govedina normalizira delovanje prebavil in vzdržuje normalno raven kislosti. Prav tako odlično nasiti oslabljeno telo, pomaga okrepiti in pridobiti moč.

V jagnjetini je koncentracija železa višja kot v govedini, poleg tega vsebuje kalij, ki podpira delovanje srca. Je kalorična, vendar bolj dragocena zaradi vsebnosti številnih koristnih snovi. Vsebuje vitamin B12, ki normalizira delovanje živčnega sistema. Energijska vrednost izdelka je v veliki meri odvisna od starosti živali. Največjo vrednost predstavlja meso mladih živali – jagnjetina in teletina.

V zaključku lahko rečemo, da je izbira bolj zdravega in hranljivega izdelka precej težavna, saj imata tako prva kot druga vrsta mesa svoje prednosti. Čeprav jagnjetina velja za kalorično živilo, vsebuje manj holesterola, zato je varnejša za srčni sistem.

Jagnjetina ali kozje meso

Kozje meso vsebuje veliko količino nenasičenih maščobnih kislin, mineralov in aminokislin z nizko koncentracijo holesterola. Značilnost te vrste mesa je odsotnost parazitov. Govedo je nagnjeno k glistam in drugim parazitskim organizmom, medtem ko v kozjem mesu ni niti ličink niti polnih parazitov. To meso sodi med dietne izdelke. Kozje meso je koristno pri težavah s hrbtenico, saj pomaga obnavljati vezivna tkiva. Ob rednem uživanju kozjega mesa se zmanjša tveganje za bolezni jeter. Po mnenju strokovnjakov kozje meso po vrednosti presega jagnjetino.

Sestava in kalorična vrednost

100 g izdelka vsebuje:

• kalorije – 209 kcal;
• beljakovine – 15,6 g;
• maščobe – 16,3 g;
• ogljikovi hidrati – 0 g.

Ovčetina vsebuje vitamine skupine B, ki igrajo pomembno vlogo v procesih, povezanih s presnovo. Vitamini te skupine, razen B12, se ne kopičijo v telesu, zato je treba njihove zaloge nenehno obnavljati. Kar zadeva mikro- in makroelemente, meso vsebuje kalij, natrij, magnezij, fosfor, kalcij, fluor in cink.

Ovčetina vsebuje tretjino več železa kot druge vrste mesa. Izdelek je bogat tudi z aminokislinami, ki jih telo potrebuje za tvorbo tkiv. Večina maščob v mesu so koristne mononenasičene maščobe.

Kako koristi jagnjetina

Splošne koristi

1. Bori se proti raku. Ovčetina je odličen vir železa, vitamina B, holina in selena. Holin in selen zmanjšujeta tveganje za nastanek in razvoj malignih tumorjev v notranjih organih. Poleg tega meso vsebuje konjugirano linolno kislino. Konjugirana linolna kislina opravlja številne pomembne funkcije v človeškem telesu, na primer zavira nastajanje aterosklerotičnih lezij, pripomore k zmanjšanju maščobnega tkiva, zavira razvoj sladkorne bolezni tipa 2, izboljšuje mineralizacijo kosti ter ima bakteriostatično, antioksidativno in protirakavo delovanje. Vendar pa ta snov najučinkoviteje deluje v boju proti raku. Kislina zavira razvoj melanomov, raka debelega črevesa, danke, pljuč in dojke.
2. Preprečuje anemijo. Glavni vzrok anemije je pomanjkanje železa v telesu. Ovčetina vsebuje precej železa, zato se lahko z rednim uživanjem tega izdelka izognete tej bolezni.
3. Podpira zdravje kože. Vitamin B12, ki ga vsebuje ovčetina, pomaga ohranjati zdravje kože. Izdelek vsebuje tudi omega-3 nenasičene maščobne kisline, ki prispevajo k elastičnosti kože in zadržujejo vlago v njej.
4. Je bogat vir karnozina. Jagnjetina je odličen vir aminokisline karnozin. Čeprav lahko človeško telo to aminokislino proizvaja samo, je koristno, da jo pridobivamo tudi iz zunanjih virov. Prvič, karnozin ima močan antiaterosklerotični učinek, ki zmanjšuje verjetnost nastanka maščobnih oblog na stenah krvnih žil. To znatno zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja, vključno s srčnim infarktom in možgansko kapjo. Poleg tega se bori tudi proti vnetnim procesom in zmanjšuje njihov negativen vpliv na telo. To posredno pripomore k preprečevanju prezgodnjega staranja.
5. Podpira antioksidativni sistem telesa. Jagnjetina lahko pomaga podpirati procese nevtralizacije prostih radikalov, saj vsebuje snov, imenovano glutation. To spojino nekateri strokovnjaki imenujejo enega najučinkovitejših antioksidantov, ki jih proizvaja človeško telo. Nadomešča antioksidativne zaloge v primeru pomanjkanja in pomaga v boju proti škodljivim učinkom prostih radikalov.
6. Prispeva k vzdržljivosti in delovni sposobnosti. Poleg beljakovin, ki pomagajo pri rasti in obnovi mišičnega tkiva, je jagnjetina bogata tudi z drugimi snovmi, ki podpirajo mišična tkiva in splošni tonus telesa. V izdelku so med drugim prisotne aminokisline beta-alanin in kreatin, dobro znan ojačevalec telesne zmogljivosti. Obogatitev prehrane s temi aminokislinami daje moč, zmanjšuje utrujenost, izboljšuje delovno sposobnost in pufranje mlečne kisline, za katero je znano, da povzroča pekoč občutek v mišicah med telesno aktivnostjo.
7. Podpira imunski sistem. Prisotnost cinka v jagnjetini blagodejno vpliva na imunski sistem, saj pomaga vzdrževati številne encimske reakcije, ki prispevajo k uničenju patogenih mikroorganizmov. Prav tako je treba omeniti, da spodbuja celjenje in zmanjšuje nastanek brazgotin. Aktivnim ljudem je še posebej koristno jesti jagnjetino, saj dopolnjuje zaloge cinka, ki se izgubijo med telesno dejavnostjo.
8. Podpira zdravje živčnega sistema. Ta potrebuje stalno oskrbo z zadostno količino hranil. Jagnjetina telo bogati z vitamini B skupine in maščobami, ki so potrebni za ohranjanje zdravja živčnega sistema. Vitamini B skupine pomagajo pri prenosu impulzov in ohranjanju živčne občutljivosti, kar je še posebej pomembno za periferne živce, pri katerih je lahko moten krvni obtok. Maščobe zagotavljajo vzdrževanje izolacijske ovojnice živčnih vlaken ter tako preprečujejo izgubo električnega signala med prenosom.
9. Podpira zdravje kosti. Jagnjetina je zelo koristna za kosti in zobe. Meso vsebuje kalcijeve spojine, ki podpirajo oblikovanje in rast kosti pri otrocih ter zmanjšujejo verjetnost nastanka osteoporoze pri odraslih. Poleg tega je izdelek bogat s fosforjem. Ta ima prav tako življenjsko pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju zdravih kosti in zob, sodeluje pri rasti in regeneraciji tkiv ter pomaga vzdrževati normalno raven pH v krvi.

Za ženske

Jagnjetina je koristna za ženske, saj izboljšuje videz kože, las in zob, podpira imunski sistem telesa ter pospešuje presnovne procese, kar pomaga pri nadzoru telesne teže. Poleg tega lahko ob rednem uživanju jagnječjega mesa odpravite omotico med menstruacijo. Vitamini, ki jih vsebuje izdelek, prispevajo h krepitvi okostja in pomagajo pri tvorbi krvi, s čimer izboljšujejo splošno počutje ženske.

Za moške

Sestavine, ki so del jagnjetine, kompleksno vplivajo na človeški organizem, zlasti so koristne za predstavnike moške polovice prebivalstva. Najpomembnejše lastnosti jagnjetine za moške so krepitev živčnega sistema s povečanjem odpornosti na stres in stabilizacijo moralnega stanja (moški pogosto zadržujejo čustva, s čimer so izpostavljeni skritim depresijam).

Poleg tega jagnječje meso pomaga povečati potenco, krepi spolno željo in spodbuja proizvodnjo testosterona. Izdelek prav tako izboljšuje prebavljivost beljakovinske hrane in pomaga pri enakomerni porazdelitvi po telesu, kar je koristno pri športnih aktivnostih.

Med nosečnostjo

Med nosečnostjo je uživanje jagnjetine dovoljeno, saj vsebuje folno kislino, ki je odgovorna za razvoj živčnih celic pri plodu. To kislino pogosto predpisujejo nosečnicam. Poleg tega je meso bogato s cinkom, ki je odgovoren za rast otroka, vitaminom B12, ki podpira imunost ploda, ter manganom in bakrom – snovema, ki podpirata normalen razvoj zarodka. Če pa se krši mera uživanja, lahko pride do negativnih posledic, na primer do povišanega krvnega tlaka.

Med dojenjem

Ker je jagnječje meso precej mastno, ga med dojenjem ne smemo vključiti v prehrano. Vendar nekateri strokovnjaki dovoljujejo uživanje mesa, vendar le pod pogojem upoštevanja nekaterih pravil. Prvič – jagnjetino lahko začnete uživati šele 4 mesece po porodu. Prvič je dovoljeno jesti le juho. Če pri dojenčku ne opazite nobenih negativnih reakcij, je treba v prehrano uvajati meso s postopnim povečevanjem porcij. Čez nekaj časa lahko porcija doseže 150 g na dan, vendar ne več.

Za otroke

Jagnjetina je prav tako koristna za otroke. Vendar je ne priporočajo vključiti v otroško prehrano, dokler otrok ni star 1 leto. Nekateri strokovnjaki prepovedujejo uživanje tega izdelka do 3. leta. Če ima malček šibek prebavni sistem, je treba seznanjanje z mesom vsekakor odložiti do 3. leta. Pred pripravo je treba odstraniti vso maščobo z mesa. V primeru alergijskih reakcij je treba jagnjetino izključiti iz otroškega jedilnika, pri tem pa je priporočljivo posvetovati se z zdravnikom.

Pri hujšanju

Pri hujšanju lahko uživate jagnjetino, v nekaterih primerih pa je celo potrebno. Meso vsebuje razmeroma malo maščob in holesterola, pri čemer maščobe v izdelku prispevajo k sproščanju energije in ne povzročajo pridobivanja odvečnih kilogramov. Seveda ne smete pozabiti, da koristne lastnosti izdelka ne bodo prinesle koristi v primeru prekomernega uživanja. Da izdelek ne bi škodoval telesu in ne bi motil procesa hujšanja, ne smete pojesti več kot enega majhnega kosa mesa na dan.

Koristi in škoda jagnječje juhe

Koristne lastnosti juhe iz jagnjetine so mnogim znane. Običajno jo vključijo v otroško prehrano pri težavah s srčno-žilnim sistemom in prebavili. Zaradi nizke vsebnosti holesterola se juha uporablja tudi pri aterosklerozi in drugih boleznih, povezanih s srcem in ožiljem. Mesna juha je koristna v primeru nizkega hemoglobina ali anemije.

Kar zadeva škodljivost izdelka, je kontraindiciran pri boleznih jeter, ledvic, v primeru težav z žolčnikom in pri gastritisu z visoko kislostjo. Omejitve veljajo tudi za bolezni, kot so protin, želodčna razjeda, artritis.

Kako so koristna jagnječja jetra

Jetra veljajo za najbolj dragocen in koristen del jagnječjega trupa, saj vsebujejo vitamina A in C. Poleg tega jetra vsebujejo snov, kot je heparin, ki zagotavlja normalno strjevanje krvi, kar pomembno vpliva na tveganje za nastanek miokardnega infarkta. Vsebujejo tudi dragocene beljakovine, ki zagotavljajo polno delovanje človeškega telesa. Ta izdelek je treba vključiti v jedilnik profesionalnih športnikov, ker minerali, ki jih vsebujejo, pospešujejo proces pridobivanja mišične mase.

Jagnjetina v medicini

V ljudski medicini se jagnječja maščoba uporablja za preprečevanje in neposredno zdravljenje prehlada, gripe in angine. Poleg tega meso pomaga pri težavah s prebavili in motnjah delovanja srca.

Pri sladkorni bolezni

Pri sladkorni bolezni priporočajo uživanje puste jagnjetine, saj je to idealna rešitev mesne prehrane v tem primeru. Snovi v izdelku pomagajo nadzorovati procese, povezane z izločanjem želodčnega soka, kar posledično olajša delovanje trebušne slinavke. Poleg tega ga je zaradi lecitina, snovi, ki jo vsebuje meso, mogoče uporabiti za preprečevanje razvoja sladkorne bolezni.

Pomembno: glikemični indeks jagnječjega mesa — 0 enot.

Pri pankreatitisu

Ker meso vsebuje maščobo, se mu je treba v času poslabšanja bolezni odpovedati. Če nastopi stabilna remisija, je uživanje ovčetine dovoljeno, vendar previdno in redko. Jest je mogoče samo dušeno ali kuhano ovčetino.

Pri gastritisu

V primeru gastritisa ovčetina ni priporočljiva za uživanje, vendar tudi ni prepovedana. V vsakem primeru ob poslabšanju bolezni mesa ne smete jesti. Ko pa bolezen preide v fazo remisije, si lahko občasno privoščite pusto ovčetino.

Pri protinu

Pri protinu je, kot je znano, prepovedano uživati živila, bogata s purini. Na ta seznam spada meso, torej tudi ovčetina. Zato je treba v tem primeru meso uživati bodisi z veliko previdnostjo bodisi ga sploh ne uživati.

Škodljivost in kontraindikacije

Velja omeniti tudi škodljivost ovčetine. Ta vrsta mesa je kontraindicirana v naslednjih primerih:

• debelosti;
• kroničnih bolezni prebavil, jeter in ledvic;
• protina in artritisa sklepov;
• ateroskleroze.

Prav tako meso ni priporočljivo za uživanje majhnim otrokom (do 2 let) in starejšim ljudem.

Kako izbrati in shranjevati jagnjetino

Glavni znaki kakovostnega izdelka:

• svetla maščobna plast (pomeni, da je meso mlado);
• enakomerna barva;
• elastičnost: ob pritisku s prstom se mora meso vrniti v prvotno obliko;
• prijeten in intenziven vonj, odsotnost tujih arom;
• grobozrnata konsistenca;
• bele kosti, pri zelo mladih jagnjetih so kosti lahko rožnate;
• majhna količina maščobe, na mesu so dobro vidne žile;
• odsotnost krvi, meso je rahlo vlažno in bleščeče.

Prav tako je treba biti pozoren na rebra trupa: večja kot je razdalja med njimi, starejša je žival.

Ovčetino lahko hranite v hladilniku. Manjši kosi mesa se hranijo do 3 dni pri temperaturi do -5°C. Po izteku roka ovčetine ni več priporočljivo zamrzovati. Večji kosi mesa pri enakih pogojih ohranijo svežino do 4 dni. Pri sobni temperaturi se ovčetina lahko hrani le nekaj ur.

Ali ga lahko zamrznete

Meso je mogoče zamrzniti. V zamrznjenem stanju ga lahko v zamrzovalniku hranite približno pol leta. Običajno izdelek pred zamrzovanjem ohladimo. Za to je dovolj, da ga za 1–2 dni postavite v hladilnik. Nato je treba meso tesno zaviti v živilsko folijo in ga dati v zamrzovalnik. Temperatura shranjevanja je -4–7°C.

Kaj lahko pripravimo iz jagnjetine: recepti

Šurpa

Sestavine:

• ovčetina – 2 kg;
• krompir – 2 kg;
• korenje – 2 kosa;
• čebula – 2 kosa;
• sladki papriki – 2 kosa;
• koper in peteršilj – po 1 šopek;
• česen – 2 glavici;
• olje (rastlinsko) – 10 žlic;
• sol – 1 žlica.

Kako pripraviti:

1. Luk nasekljajte, korenje in papriko narežite na kocke (1 x 1 cm), krompir na polovice. Olupite česen, strokov ne ločujte.
2. Meso narežite na srednje velike kose. S kosti mesa ni treba rezati. Velike kosti razsekajte na manjše dele.
3. V kotel nalijte olje in ga razgrejte.
4. Dodajte korenje in čebulo. Ob mešanju pražite čebulo, dokler ne postane zlato rumena.
5. Vanjo položite jagnjetino. Postavite na močan ogenj. Ob mešanju pražite, dokler ne nastane skorjica (da ne bo krvi).
6. Posolite in dodajte začimbe za jagnjetino (po okusu). Ob mešanju pražite približno 10 minut.
7. Prilijte hladno vodo (tako da ostane približno 4 cm do roba kotla).
8. Pokrijte s pokrovom in pustite vreti (do 40 minut), občasno premešajte.
9. Dodajte krompir (do 12 kosov na srednje velik kotel).
10. Mešajte, 7–9 minut pred koncem kuhanja krompirja dodajte sladko papriko.
11. Ko je krompir kuhan, dodajte koper in peteršilj ter pustite 5 minut na majhnem ognju. Nato dodajte cele glavice česna, ne ločene na stroke.
12. Razgrnite oglje, pri čemer pustite kotel nad ognjiščem in ne dovolite, da se šurpa ohladi. Razlijte na krožnike.

Polpeti

Sestavine:

• jagnječje mleto meso – 600 g;
• čebula – 400 g;
• česen – 5 strokov;
• jajci – 2;
• olje (rastlinsko) – 80 ml;
• moka (pšenična) – 6 žlic;
• zelišča – 1 šopek.

Kako pripraviti:

1. V blender dajte čista in suha zelišča, olupljen česen in zmeljite v enotno pasto.
2. V blender dodajte bolgarsko papriko (neobvezno), začimbe (po okusu), polovice čebule, vmešajte 1 jajce in zmeljite v enotno pasto.
3. V pasto dodajte mleto meso, posolite, poprajte, vmešajte preostalo jajce in premešajte.
4. Zmočite roke in iz mletega mesa oblikujte majhne polpete (do 70 g).
5. Po paniranju v pšenični moki položite polpete v ponev (predhodno segrejte v njej rastlinsko olje). Pražite na srednjem ognju do pol ure.
6. K vročim jagnječjim polpetam dodajte prilogo iz sveže zelenjave in postrezite.

Lula kebab

Sestavine:

• jagnjetina (sveža ali ohlajena) – 1 kg;
• ovčji repni loj – do 20 g;
• čebula – 3 kosi;
• koriander, sol in črni poper (po okusu).

Kako pripraviti:

1. Meso sperite s hladno tekočo vodo. Odstranite vse membrane in kite. Položite ga na rezalno desko in narežite na kose 5 x 7. Precedite skozi mlinček za meso (skozi srednje sito).
2. Olupite, operite čebulo in narežite na majhne kocke (do 0,3 cm).
3. V mleto meso dodajte kurdiukovo mast in čebulo. Umijte si roke in dobro premešajte. Nasekljajte koriander in ga skupaj s črnim poprom dodajte v skledo k mesu. Nato 8–10 minut mešajte meso tako, da ga dvigujete in mečete v skledo. Nato ga za 1–2 uri postavite v hladilnik.
4. Iz ohlajenega mletega mesa oblikujte kroglice (do 70 g vsako), pri tem si roke namakajte v hladni vodi. Iz kroglic oblikujte 'klobasice' (dolžina do 15 cm).
5. Nataknite jih na nabodalo (1 klobasica – 1 nabodalo), posolite in enakomerno porazdelite meso po nabodalu.
6. Pražite na oglju 10 minut (brez plamena), pri tem nabodalo stalno obračajte.

Postrezite vroče.

Lagman

Sestavine:

• jagnjetina – 1 kg;
• rastlinsko olje – 20 ml;
• česen – 6 strokov;
• paradižnik – 3 kosi;
• sladka paprika – 1 kos;
• rezanci – 300 g;
• čebula – 4 kosi;
• korenje – 2 kosa;
• zelena zelišča, poper v zrnu, črni poper (mlet).

Kako pripraviti:

1. Oprano in osušeno meso narežite na velike kocke, dodajte sol in
2. V globoko ponev vlijte rastlinsko olje, dodajte sesekljano čebulo in meso ter postavite, da se praži do zlato rjave skorjice.
3. Očistite in narežite korenje na večje trakove, sladko papriko in paradižnik pa na manjše kocke. Papriko in korenje dodajte mesu v ponvi, posolite, prilijte vrelo vodo in postavite na nizek ogenj ter občasno premešajte.
4. Ko je meso kuhano, dodajte paradižnik in premešajte.
5. Olupljen in na polovice narezan česen ter poper v zrnu dodajte k mesu.
6. V slani vodi kuhane in v cedilu oprane rezance razporedite po krožnikih. Na vrh položite meso in zelenjavo. Po želji potresite s sesekljanimi zelišči in postrezite.

Juha

Sestavine:

• pusta jagnjetina – 300 g;
• čebula – 1 kos;
• česen – nekaj strokov;
• krompir – 200 g;
• korenje – 1 kos (večji);
• pehtran – do 70 g.

Kako pripraviti:

1. Oprano meso narežite na koščke (po 40 g). Jagnjetino dajte v lonec, zalijte z vodo in kuhajte do mehkega (ne pozabite odstranjevati pene). Po kuhanju juho precedite.
2. Olupljen krompir in korenje narežite na večje kocke, čebulo nasekljajte in popražite na rastlinskem olju.
3. V juho dajte kuhano jagnjetino, krompir, korenje in čebulo. Posolite in popoprajte. Juho kuhajte, dokler krompir ni mehak.
4. Drobno narezan pehtran in olupljene sesekljane stroke česna dodajte, ko je juha kuhana.
5. Postrezite.

Plov

Sestavine:

• riž – 1 kg;
• jagnjetina – 1 kg;
• korenje – 1 kg;
• rastlinsko olje – 300 ml;
• čebula – 4 kosi;
• pekoča suha paprika – 2 kosa;
• česen – 2 glavi;
• barberis (sušen) – 1 žlica;
• kumina – 1 žlica;
• koriander (semena) – 1 čajna žlička.

Kako pripraviti:

1. Riž večkrat sperite. Očiščeno jagnjetino narežite na kocke. Olupite čebulo (3 kosi) in korenje. Čebulo narežite na tanke polobročke, korenje na dolge palčke (do 1 cm debeline). Česnu odstranite lupino, vendar strokov ne ločite.
2. Segrejte kotel, dodajte olje in ga segrevajte, dokler se ne pojavi rahel dim. Dodajte čebulo (1 kos) in pražite, dokler ne počrni, nato jo odstranite iz kotla.
3. Pripravite osnovo za plov. Med mešanjem pražite čebulo, dokler ne postane zlato temna (približno 7 minut). Dodajte jagnjetino in pražite, dokler ne dobi skorjice.
4. Dodajte korenje in pražite približno 3 minute. Premešajte in pustite 8–10 minut, občasno premešajte.
5. Dodajte zmlete kumine, koriandrova semena, barberis in posolite.
6. Kuhajte na srednjem ognju, dokler korenje ne postane mehko (do 10 minut). V kotel nalijte vrelo vodo (plast približno 2 cm). Dodajte pekočo papriko. Zmanjšajte ogenj in dušite približno 60 minut.
7. Riž ponovno sperite in počakajte, da voda odteče. Riž v enakomerni plasti razporedite po osnovi plova ter povečajte ogenj na najvišjo stopnjo. Z zajemalko dodajte vrelo vodo, ki naj prekrije plast riža (za 3 cm).
8. Po tem, ko tekočina prodre v riževo maso, vtisnite glavice česna in kuhajte na srednjem ognju do mehkega.
9. Rahlo potrkajte po rižu z zajemalko. Če slišite gluh zvok, naredite v rižu nekaj lukenj.
10. Po poravnavi površine položite na vrh krožnik, nanj pa še pokrovko. Postavite plov na najmanjši ogenj za pol ure.

Kateri del jagnjetine je najboljši za plov
Poleg krač lahko uporabite katerikoli del jagnjetine. V restavracijah običajno uporabljajo najdražje in najmehkejše dele – to sta hrbet in file. Za domačo pripravo so primerni rebrca, vrat in pleče.

Šašlik

Najbolj priljubljen in preizkušen recept je šašlik iz jagnjetine s kisom. Ta način priprave pomaga zmehčati vse žilice, zato bo meso mehko in sočno.

Kateri del jagnjetine je najboljši za šašlik
Najprimernejši del jagnjetine za šašlik je hrbet. Prav tako lahko uporabite zadnji mesnati del noge ali rebrca.

Kako marinirati jagnjetino za šašlik
Sestavine:

• jagnjetina — 0,5 kg;
• čebula — 3 kosi;
• kis (9%) — 1 žlica;
• olivno olje — 1 žlica;
• meta — 1 vejica;
• peteršilj — 1 šopek.

Kako pripraviti:

1. Meso narežite na porcije za šašlik. Odstranite žilice in opne, sperite pod tekočo vodo in dajte v posodo, po možnosti globoko. Posolite, popoprajte, prilijte kis in olivno olje. Dobro premešajte.
2. Oluščite čebulo in jo narežite na kolobarje. Zelišča natrgajte na manjše koščke.
3. Dodajte čebulo in zelišča k mesu ter premešajte, da nastane sok. Nato pokrijte s pokrovko in postavite na hladno. Marinirajte približno 8 ur.

Kako kuhati

Sestavine:

• repa — 1 kos;
• čebula — 2 čebuli;
• korenje — 2 korenja;
• voda — 2 l;
• jagnjetina — 500 g;
• sol – 1 č.ž.;
• začimbe — 2 čajni žlički.

Kako pripraviti:

1. Meso sperite in dajte v lonec. Prilijte vrelo vodo, da popolnoma prekrije jagnjetino.
2. Pokrijte s pokrovko in postavite kuhati. Ko zavre, zmanjšajte ogenj.
3. Zelenjavo nasekljajte in dodajte v lonec. Peno občasno odstranjujte.
4. Meso mlade živali kuhajte približno uro in pol, odrasle živali pa do 2 uri.

Kako cvreti

Sestavine:

• jagnjetina (s plastjo maščobe) — 600 g;
• čebula — 2 čebuli;
• peteršilj, bazilika in rastlinsko olje.

Kako pripraviti:

1. File operite in osušite, narežite na trakove (debelina – 1 prst, dolžina – do 5 cm).
2. Segrejte ponev, vlijte olje, po minuti dodajte meso. Med mešanjem cvrite do 3 minute.
3. Zmanjšajte ogenj na srednje.
4. Prilijte vrelo vodo do višine mesa.
5. Ne pokrivajte s pokrovko, dušite, dokler odvečna voda ne izhlapi (približno 25 minut).
6. Dodajte svežo čebulo, narezano na polkolobarje, posolite, popoprajte in dodajte zelišča.
7. Cvrite 10 minut, dokler meso ne dobi zlato rjave barve.

Kako odstraniti vonj po jagnjetini med kuhanjem

Da se znebite vonja jagnjetine, jo morate namočiti v vodki. Za to pripravljeno meso prelijte z navadno vodko in pustite stati nekaj ur.

Ali lahko živalim dajemo jagnjetino

Pse lahko hranimo z ovčetino. Ta vrsta mesa je prisotna v številnih suhih hranilih. Organizem ljubljenčka bo lahko zlahka prebavil sveže surovo meso. Ovčetine ne smemo vključiti v glavno prehrano mačk, saj je meso zanje preveč mastno. Kljub temu je kot majhen dodatek k jedilniku ta izdelek povsem sprejemljiv.

Zanimivosti o jagnječjem mesu

1. Za muslimane je ovčetina nepogrešljiv del vsakodnevnega jedilnika.
2. Jagnje je žival, stara do 10 mesecev.
3. Pri ovcah, starejših od 2 let, ima meso temno bordo barvo, poleg tega pa je precej trdo.

Foto ovčetine