Genipa: kaj je to za sadež in čemu je koristen

Plodno drevo iz družine broščevk genipa doseže višino do 30 metrov. To je vitko drevo s košatimi vejami, zanimivo po svojih sadežih, ki so jih Angleži poimenovali »marmeladna škatlica«. Predvsem zato, ker je lupina debela in trdna, meso pa napolnjeno z aromatično sladkostjo.

Genipa je listopadna rastlina. Sijoči ovalni listki so po robovih obrobljeni z zobci. Širina listov niha od 4 do 13 cm, dolžina pa doseže do 33 cm. Na sredini je jasno vidna svetla žila.

Socvetja so velika, s premerom 5–6 cm, po tipu rožnic imajo 5 cvetnih listov rumenega, rdečega ali belega odtenka.

Plodovi genipe so ovalne oblike, dolgi 9–15 cm, široki do 9 cm. Lupina je hrapava, kot bi bila rahlo posuta z moko. V notranjosti ploda so semena svetlo rjave ali rumene barve. Zanimivo je, da je notranje meso sprva kremne barve, a ko pride v stik z zrakom, postopoma porumeni. In to še zdaleč niso vse edinstvene lastnosti tega prekomorskega sadeža.

Kje raste

Prosto rastoča genipa je zasedla ozemlja Kube, Portorika, Deviških otokov, Gvadelupa, Trinidada – od južne Mehike, Kolumbije in Venezuele do Peruja, Bolivije in Argentine. Goji se na istem območju kot okrasna in plodonosna rastlina. Že od nekdaj gojijo genipo na Filipinih. V nekaterih državah drevo gojijo kot naravno ograjo ali živo mejo za pašnike.

Sredi 60. let prejšnjega stoletja je Latinska Amerika začela izvajati projekt razmnoževanja genipe za obnovo gozdov na severovzhodu Brazilije. Tam so bile ustanovljene obsežne plantaže. Sadje je šlo v proizvodnjo likerjev in drugih živil, les pa je bil uporabljen za lokalne potrebe.

V starem svetu je genipa neznana. Bili so poskusi filipinskih navdušencev, da bi razširili kulturo v ZDA. Drevo je zraslo na rastlinski postaji v Miamiju do višine 6 m, vendar ni nikoli zacvetelo. V kmetijskem znanstvenem centru »Usadba« v Rusiji so prav tako vzgojili veliko drevo. Nikoli ni obrodilo sadov, nato pa ga je ubila zmrzal.

Preizkus okusa

To drevo gojijo zaradi plodov. Iz njih pripravljajo sladoled, žele, marmelado, povidlo, sokove in džeme. V naravni obliki lahko plodove uživate šele, ko so prezreli in postanejo mehki. Okus je kisel, spominja na sušena jabolka.

Najprej je treba nekoliko odtrgati tanko lupino sadeža in iz njega izsesati želejasto vsebino. Vsa semena ploda in njegova lupina se zavržejo. Če pa semena vseeno pridejo v ustno votlino, jih je treba obvezno izpljuniti.

Zanimiva podrobnost: Sok genipe je brezbarven. Toda na zraku pride v stik s človeško kožo in se spremeni v obstojno barvilo temno modre barve, zato se uporablja kot živilsko barvilo. Indijanci s tem sokom rišejo risbe po telesu in barva obstojno drži do tri tedne.

Nič manj eksotično uporabo so našli ribiči. Iz nezrelih plodov pripravljajo vabo in vodni prebivalci se radi zgrinjajo k poslastici ter se ujamejo na trnek.

V vročih tropskih državah je priljubljen kompot iz genipe. Napitek, ki dobro poteši žejo, pijejo čistega ali pa ga dodajajo vinu. Drug način uporabljajo v Portoriku. Plodove razrežejo, dajo v vodo in počakajo, da začne fermentirati. Šele ko zmes fermentira, dodajo dišeče sadje, jagode in aromatične snovi. Poleg potešitve žeje ima poparek tudi tonične lastnosti.

Sadje lahko preprosto narežete, daste v vrč z vodo, dodate sladkor in dobili boste lahek napitek za vroč dan, ki spominja na limonado. Na ulicah prodajalci prodajajo koncentrat v steklenicah z ledom. Na Filipinih so v časti osvežilne pijače, pa tudi žele, šerbet in sladoled. Meso plodov včasih služi kot dodatek, ki nadomešča pektin in pomaga pri želiranju sadnih sokov. Kmečko prebivalstvo Brazilije iz sadja pripravlja marmelado, sirup, brezalkoholno pijačo, vino in močan liker.

V sadju, kot kažejo raziskave, so beljakovine, ogljikovi hidrati in jabolčna kislina. Kalorična vrednost – 113 kcal/100 g.

Zdravilne lastnosti genipe

Kompot iz genipe ni le prijeten za uživanje in učinkovito poteši žejo. Ima tudi bolj dragocene lastnosti.

1. Prebivalci Srednje Amerike so se že zdavnaj navadili uporabljati kompot kot izkašljevalno sredstvo pri močnem kašlju. Z njim zdravijo tudi prehladna obolenja in angino. Odvar cvetov služi kot antipiretik, prav tako sok listov.
2. V plodovih je bogata vsebnost kalcija, fosforja in askorbinske kisline (vitamina C). Naravno je, da sadje deluje krepčilno in pomlajevalno na človeško telo.
3. Za domače prebivalstvo je običajno, da se zateče k plodovom genipe v primerih bolezni z zlatenico in jih uporablja kot sredstvo proti glistam.
4. Diuretični učinek naredi sadje nepogrešljivo pri edemih različne etiologije in boleznih sečil.
5. Ljudska medicina priporoča drobljenje nezrelih plodov in uporabo skupaj z odvarom lubja pri zdravljenju faringitisa in spolnih bolezni. Poleg tega je odvar korenine tudi močno odvajalno sredstvo.
6. Koristno je tudi lubje genipe. Bogato je s taninom, zaradi česar je nepogrešljivo pri zdravljenju infekcijskih kožnih bolezni. Če naredite zarezo v deblo drevesa, iz lubja izteče svetla smola, sladkega okusa. Prav to je tisto močno dezinfekcijsko sredstvo. Smolo razredčijo z vodo in z dobljeno raztopino izpirajo ne le rane in praske, ampak celo vneta očesa.
7. Opaža se tudi aktivni antibakterijski vpliv produktov genipe na patogene mikrobe, torej delujejo kot antibiotik. Zdrobljena semena se lahko uporabijo kot sredstvo za bruhanje.

Kontraindikacije

Izkušnje ljudi, ki gojijo genipo, uživajo njene plodove in so preučili lastnosti cvetov, lubja, listov in korenin, kažejo, da ni kontraindikacij. Možna je le individualna nestrpnost.

Kje uporabljajo genipo

V Gvajani se nezreli sadeži uporabljajo predvsem kot vaba za ribe. Plodove, ki padejo na tla, pojedo divje in domače živali. Listje služi kot dober dodatek k hrani za živino.

Lubje se pogosto uporablja pri obdelavi usnja, služi za proizvodnjo vlaken. Res je, da so take niti primerne le za groba oblačila.

Mladi les se uporablja kot drva in za ograjne stebričke. Deset let stara drevesa uporabijo za žagan les. Les je rumenkasto bel ali celo rahlo rožnat, s komaj opaznimi žilicami rdečkaste barve. Je dobre vlaknatosti, trd, a elastičen, trpežen. Vendar imajo termiti ta les zelo radi, kar postavlja trpežnost pod vprašaj.

Iz lesa genipe izdelujejo številne vrste gospodinjskih pripomočkov, vse do mizarskih izdelkov. Cvetovi služijo kot dobra paša za čebele.

Kako gojiti

Genipo lahko razmnožujemo s semeni in potaknjenci. Semen sploh ni treba posebej pripravljati. Dovolj je, da seme položite v dobro rahljeno zemljo na globino pol centimetra. Mesto mora biti toplo, nad 23 stopinjami. Zemljo je treba nenehno vlažiti, vendar ne sme biti mokra.

Kalčki se pojavijo po 25–30 dneh. Pri starosti od 6 do 12 mesecev jih je treba presaditi. Drevo ni zahtevno glede pozornosti, odlično preživi in uspeva tudi v težkih razmerah.

Če je v ospredju gojenje sadežev, naj bo razdalja med drevesi 10–15 m. Odpadlo listje služi za obogatitev tal plantaže.

Kultura zraste dobesedno pred očmi. Po treh letih je treba pričakovati prve sadeže. Najpogosteje drevo obrodi enkrat na leto. Obstajajo pa posebej rodovitne sorte, ki razveseljujejo svoje lastnike vse leto. Genipa je naklonjena prekomerni vlagi in dobro uspeva na občasno poplavljenih tleh, vendar popolnoma ne prenaša mraza in ob rahli zmrzali ne preživi, ampak pogine.

Zato te kulture ne najdemo v goratih območjih, kjer je vreme nestanovitno in drugačno od vročih in vlažnih tropov.

Kje gojiti
Mesto je treba izbrati sončno, svetlo, če je senca, naj je le malo. Zaželena so tla z nevtralno ali rahlo kislo reakcijo. Zalivanje naj bo obilno, da bo zemlja poleti stalno vlažna – to je ravno primer, ko je bolje preliti kot premalo zaliti.

Gnojenje izvajajte vsaj dvakrat na mesec, izmenjaje organska in mineralna gnojila. Pozimi gnojenje ni potrebno.

Pomembna zahteva glede režima je toplota. Pozimi naj bo temperatura na ravni 15–20 stopinj, poleti – čim bolj vroče, tem bolje. Seveda genipa lahko preživi kratkotrajno znižanje temperature do 0 °C, vendar je bolje ne tvegati.

Zanimiva dejstva

1. V različnih državah genipo imenujejo hagua, čibara, lana, vitu, maluko.
2. V perujskih vodah živi parazitski somič «kandiru». Dobesedno paralizira lokalno prebivalstvo s strahom. Lahko zaplava v katerikoli, tudi najbolj intimni del človeškega telesa in se tam zasidra z ostrimi bodicami na škrgah. Parazit se hrani s krvjo in okoliškimi tkivi, ne samo da povzroča hude bolečine, ampak lahko privede tudi do smrti. Za odstranitev je nujen kirurški poseg. Pomaga tudi sok plodov genipe ali pa zžgani listi. Vnos teh snovi na mesto pritrjenosti kandiru ubije ribico in jo nato lahko odstranimo.
3. Gvatemalski Indijanci pripisujejo drevesu sveti pomen. Pri določenih ritualih nosijo sadeže v rokah v upanju in veri, da jih bo to rešilo nesreč in bolezni.

Fotografija ploda genipe