Čompu: kaj je to sadje in čemu koristi

Turisti so vzljubili počitnice v azijskih državah ne le zaradi čudovitih pokrajin, hrupnega oceana in snežno belih plaž, ampak tudi zaradi izjemnega števila neznanih sadežev. Mednje spada tudi čompu. Ima veliko drugih imen, med drugim malabarska sliva, rožnato jabolko, pri čemer je rožnato ne zaradi barve, ampak zaradi okusa, ki spominja na rožno vodo.

Čompu ima veliko koristnih lastnosti in skoraj nobenih kontraindikacij. Uživajo ga celo kot glavno jed, malezijske ženske pa niso zamudile priložnosti, da bi ta čudežni sadež dodale v svoj komplet za nego kože obraza, telesa in las.

Kakšen sadež je to?

Čompu je edinstven sadež iz družine mirtovk. Je okusen, a hkrati povsem nehranljiv in nizkokaloričen. Energijska vrednost sadja je le 25 kcal. Na 100 gramov sadja odpade 0,3 grama maščob, 0,6 grama beljakovin in 5,7 grama ogljikovih hidratov. Zato se z njim težko naješ, žeje pa zagotovo ne boš čutil. Vse zato, ker je sestavljen iz 93 % vode; njegovo rahlo, a sočno meso odlično poteši žejo. Prebivalci vročih azijskih držav brez njega sploh ne morejo v soparnem poletnem dnevu.

Zanimivo je, da čompu turisti ne marajo preveč prav zaradi pomanjkanja izrazitega okusa, čeprav je precej nenavaden. Kljub temu si domačini življenja brez tega sadja ne predstavljajo.

Kako izgleda

Rastlina čompu lahko doseže 12 metrov, vendar je pogosteje 8–10 metrov visoko drevo z velikimi ovalnimi svetlo zelenimi listi, razširjeno krošnjo in tankim deblom. Drevesa niso le edinstvena po svojih plodovih, ampak tudi krasijo in ozelenjujejo območja.

Rožnato drevesce obrodi večinoma od sredine pomladi do sredine poletja. Na Tajskem pa plodovi dozorijo dvakrat letno: pozimi in spomladi. Plodovi, ki rastejo v grozdih, so sijoči in podobni papriki ali hruški. Njihova barva se lahko giblje od bledo zelene do bordo. Mimogrede, navzven se lahko tudi razlikujejo; svetli sadeži so bolj okrogli in manjši, rdeči in bordo plodovi pa so bolj podobni zvončku. Nimajo določenega okusa in vonja, ampak spominjajo na rahlo sladko rožno vodo. Meso je lahko od bele do svetlo rumene barve. In čim bolj snežno belo je meso, tem izrazitejši bo okus in čompu ne bo kisel.

Kje raste

Ime malabarska sliva ni naključno, ampak izhaja iz dejstva, da so prve plodove našli na obali otoka Indostan – na malabarski obali.

Najpogosteje ga lahko srečamo v azijskih državah: na Tajskem, v Indoneziji, Maleziji, Indiji in Vietnamu. In prav v teh državah ta sadež še vedno ostaja najbolj priljubljen in široko uporabljan.

V ZDA so čompu spoznali v 18. stoletju, ko so ga ameriški mornarji odpeljali s Šrilanke. Kljub vsem prizadevanjem so sadež v Ameriki le s težavo popularizirali; drevo se je prijelo in še vedno obrodi le v nekaj zveznih državah. Drevo čompu je zelo zahtevno in potrebuje posebno podnebje in prst. Če se lahko prilagodi podnebnim razmeram in včasih celo prenese rahlo zmrzal, pa se ne more prilagoditi prsti, zato se drevo sicer ukorenini, vendar ne obrodi. Poskusi gojenja čompu v Afriki in Avstraliji so bili uspešni šele v 19. stoletju.

Kako koristno je sadje čompu

Zahvaljujoč bogati mineralni in vitaminski sestavi ima čompu vrsto koristnih lastnosti.

Prebivalci Azije ga najpogosteje uporabljajo kot sredstvo za potešitev žeje in kot diuretik. Ker ne vsebuje sladkorja, ga lahko uživajo ljudje s sladkorno boleznijo in prekomerno telesno težo. Poleg tega je čompu zaradi svoje sestave zelo koristen. Bogat je z vitaminom C; en sadež vsebuje četrtino dnevne potrebe. Vsebuje tudi veliko vitaminov B skupine, ki skrbijo za pravilno presnovo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov ter podpirajo delovanje reproduktivnega sistema in prebavil. Vitamin A, ki ohranja lase in kožo v dobrem stanju, je prav tako prisoten v sadežu. Vsebuje tudi minerale, kot sta kalij in kalcij.

Zanimivo je, da niso koristni samo plodovi, ampak tudi listi in celo lubje drevesa. Na primer, lubje čompu vsebuje tanin, ki je antibakterijsko in hemostatično sredstvo. Čompu pogosto uporabljajo pri driski kot sredstvo za utrjevanje črevesja in kot protimikrobno sredstvo. Pulpe malabarske slive (čompu) ne manjka pri prehladu. Iz listov pa pripravljajo eterično olje, ki se bori proti nahodu, alergijam in pomaga pri pikih žuželk.

Kakšno škodo lahko povzroči

Čompu je eden redkih sadežev, ki skoraj nima kontraindikacij. Edina možnost je alergija pri intoleranci na posamezne sestavine ali vitamin C.

Prav tako moramo biti previdni s semeni, saj so strupena in lahko povzročijo zastrupitev. Če je znana alergija ali so bile prej opažene reakcije na koščice češenj ali jabolčna semena, je prepovedano uživati kakršne koli poparke in odvarke iz lubja in listov. Vse zato, ker vsebujejo precej visoko vsebnost cianovodikove kisline, kar lahko privede do anafilaktičnega šoka, celo s smrtnim izidom.

Kljub temu pa lahko vsi brez skrbi poskusijo pulpo sadeža.

Kako pravilno jesti sadje čompu

Rožnato jabolko (čompu) se v surovem stanju uživa brez lupljenja kože. Odvisno od vrste in zrelosti je v plodu lahko do 6 semen, pogosto pa jih sploh ni. Zato lahko sadež brez skrbi uživate sami in ga dajete otrokom.

Sadež čompu je najbolje jesti ohlajen ali hladen. Prav v tem stanju je plod najbolj sočen in hrustljav, njegov nenavaden okus pa postane najbolj izrazit.

Pogosto lahko zasledimo, da meso ploda poškropijo s sokom limete ali limone, vendar takrat plod postane bolj pikanten, a se njegov posebni okus na žalost izgubi. Če rožnato jabolko posolimo, pa ne moremo samo uživati v nenavadnem okusu, ampak tudi pripomoremo k obnovi in ohranjanju kislinsko-bazičnega ravnovesja.

Zaradi močnega diuretičnega učinka se je uživanju čompu ponoči priporočljivo izogniti.

Kaj lahko pripravimo iz čompuja

Ker čompu nima izrazitega okusa in vonja, se odlično kombinira z večino živil. Dodajamo ga lahko zelenjavnim in sadnim solatam, lahko pa ga postrežemo tudi kot prilogo k mesu. Vendar rožnato jabolko najpogosteje uživamo surovo ali dušimo s sladkorjem, iz njega pa pripravljamo tudi sirupe, džeme in druge sladice.

V Maleziji je najbolj priljubljen recept čompu z rižem in mesom. Sadež prerežejo na pol, zmečkajo meso, ga zmešajo s kuhanim rižem, kuhanim mesom in začimbami ter prelijejo s posebno paradižnikovo omako s česnom. Nato ga pečejo v pečici 15–20 minut.

Iz sadeža pripravimo okusno marmelado, žele, sadno pasto, osvežilne pijače, uporabljamo ga pri peki ter pripravljamo sadno enolončnico ali pire.

Zelo priljubljena je pijača iz malabarske slive. Sadeže narežejo in pokuhajo brez dodajanja sladkorja. Takšna sadna voda vzpostavlja in ohranja vodno ravnovesje v telesu, že nekaj požirkov pa je dovolj, da popolnoma poteši žejo. Ta pijača tudi normalizira delovanje prebavil.

V nekaterih mestih lahko najdemo tudi vino iz sadežev čompu.

Uporaba v ljudski medicini

1. V Aziji je sadež čompu široko znan kot sredstvo, ki pomaga pri črevesnih motnjah in oteklinah. In čeprav sadež sam odlično spodbuja izločanje odvečne tekočine iz telesa in zmanjšuje otekline, je pri driski priporočljivo piti poparek iz drevesnega lubja.
2. Sok iz listov rožnatega jabolka se uporablja kot losjon ali tonik za problematično kožo. Listi in meso sadeža se uporabljajo tudi kot protimikrobno sredstvo. Iz sadeža pripravljajo odvarke, ki jih jemljejo pri povišani telesni temperaturi in prehladu.
3. Malezijci uporabljajo eterično olje iz listov, ki deluje protimikrobno in pospešuje celjenje ran, pri pikih žuželk.
4. Na Tajskem liste čompu sesajo pri visokem krvnem tlaku. Odvarek iz lubja pa pomaga pri astmi in težavah z dihali. Prav tako ugodno vpliva na suh kašelj in deluje izkašljevalno.
5. Meso sadeža je koristno pri sladkorni bolezni, saj uravnava proizvodnjo insulina v krvi. Poleg tega zaradi odsotnosti sladkorjev ne bo povzročilo škode niti ob že prisotni bolezni.

Uporaba v kozmetologiji

1. V domovini čompu najpogosteje najdemo v obliki eteričnih olj, ki jih izdelujejo iz listov. V obliki olja se dodaja kremam, šamponom in drugim kozmetičnim izdelkom za nego.
2. Eterično olje iz listov nanašajo na vrat in zapestja kot parfum, ki hkrati odganja žuželke.
3. Prav tako se sok, ki ga stisnejo iz listov, v čisti obliki uporablja kot losjon za obraz in telo. To sredstvo se bori proti gubicam, naredi kožo prožno, izenači barvo in ščiti pred žgočim azijskim soncem.
4. Zmlete liste nanašajo kot masko pri oteklinah in temnih kolobarjih pod očmi.
5. Odvarek iz listov rožnatega jabolka uporabljajo kot izpiralnik za lase. Naredi lase gladke, sijoče ter jih napoji z vlago in mineralnimi snovmi.

Kako gojiti čompu

Malabarska sliva je precej zahtevna rastlina. Vendar je zanimivo, da se doma drevo lažje ukorenini kot na prostem. Za to boste potrebovali velik širok lonec in 10–12 svežih semen ploda, ki jih je treba posaditi v zemljo, sestavljeno iz šote, ruše in peska v razmerju 1:1:1. Do prvih poganjkov lonca ni treba postavljati na neposredno sončno svetlobo. Raje v topel, a temen prostor. Rastlino zalivajte, ko se zemlja posuši. Pri tem morate paziti, da se ne izsuši. Pred zalivanjem zemljo zrahljajte z vilicami. Rastlino gnojite takoj, ko so poganjki dosegli vsaj 10–15 cm. Za to so primerna vsa posebna gnojila za mirtaste, edini pogoj – morajo biti tekoča.

Čompa ljubi toploto, a hkrati zlahka prenese +8 °C. Rastline ne smete postaviti na prepih.

Kako shranjevati sadje

Plodovi malabarske slive se ne hranijo dolgo, najdaljši čas, v katerem ne izgubijo okusa in čvrstosti, sta 2 dni. Po tem plod začne gniti, ne glede na pogoje skladiščenja – v zaprti posodi ali brez nje. Najhitreje se sadež pokvari v vrečkah in na vročini. Torej, tudi ob veliki želji, da bi z dopusta pripeljali več uporabnih plodov, se to ne bo obneslo – če jih že vzamete, v minimalnih količinah.

Čompo lahko zamrznete. Za to morate sadež oprati, pregledati, da nima prask ali mehkih mest, ga posušiti do suhega in ga celega, ne prerezanega, dati v zamrzovalnik. Pri rezanju izgubi rožnate note, postane mehak in počrni. Pri tem v njem ne ostane nobenih koristnih lastnosti. Toda tudi v zamrzovalniku se vitamini ohranijo le 1 mesec, ne več. Odmrzovati sadež je treba naravno, brez trikov s toplo vodo. Meso takoj spremeni barvo, okus pa izgine.

Kako prevažati

Malabarska sliva — zelo ranljiv sadež in poleg tega hitro skisa. Trden in cel se lahko dolgo ohranja izključno na drevesu. Ko je bila odtrgana, plod začne mehčati in njegov okus se prav tako spremeni. Kljub temu, da ga imenujejo jabolko, ga kot jabolka ne boste mogli prevažati. Peljati ga morate le v ročni prtljagi in prositi prodajalca, da ga zavije v posebno embalažo. Ob najmanjšem stiku s trdim ali ostrim predmetom sadež propade v nekaj urah in ne bo nobene možnosti, da bi ga pripeljali domov.

Kako izbrati

1. Če želite izbrati sadež, ki vas bo navdušil s hrustljavim mesom in rožnatim okusom, morate biti pozorni ne le na trdoto samega sadja, ampak tudi na to, kako sijoča je površina lupine. Če je na mestih postala motna, to pomeni, da je bil sadež utrgan pred nekaj dnevi in njegov okus ne bo več takšen, kot pri sveže utrganem.
2. Drugi kriterij je enakomernost barve lupine. Biti mora enotna, brez temnih madežev in zatrdlin.
3. In seveda mora biti sadež trd, brez mehanskih poškodb in močnega vonja.

To je torej nenavadno rožnato jabolko s številnimi koristnimi lastnostmi. In ker ga lahko okusite le v državah, kjer raste, te priložnosti, da poskusite to zakladnico vitaminov, ne smete zamuditi.

Fotografija čompu