Bučna moka: koristne lastnosti in kontraindikacije

Bučna semena so eden najbolj zdravih živil. Imajo številne zdravilne lastnosti. A je bilo njihovo področje uporabe dolgo omejeno na uživanje surovih ali posušenih semen oziroma na proizvodnjo olja. V zadnjih letih se je pojavil še en proizvod njihove predelave, ki ima vse koristne lastnosti semen – to je bučna moka. Danes jo vedno pogosteje uporabljajo v kulinariki in kozmetologiji.

Kaj je bolj zdravo: bučna ali pšenična moka

Na to vprašanje ni mogoče dati enoznačnega odgovora. Po eni strani ima pšenična moka višjo energijsko vrednost – 342 kcal na 100 g, bučna pa približno 305 kcal. Hkrati pšenična vsebuje več beljakovin in ima višjo hranilno vrednost.

Po drugi strani pšenična moka vsebuje beljakovino gluten, ki lahko povzroči bolezen, kot je celiakija. V bučni moki glutena ni, zato je primerna za ljudi, ki trpijo za to boleznijo. Poleg tega vsebuje številne mikroelemente. Pogosto dietetiki priporočajo mešanje obeh vrst moke, da bi pridobili največ koristi.

Sestava in kalorična vrednost

Energijska vrednost bučne moke je precej visoka – približno 305 kcal na 100 g. Toda edinstvena kemijska sestava jo naredi izjemno koristno.

Bučna moka vsebuje naslednje sestavine:

1. Askorbinsko kislino, ki krepi imuniteto.
2. Karotenoide, ki ugodno vplivajo na vid.
3. Vitamine skupine B, vključno s folno kislino.
4. Dragocene omega-3 maščobne kisline, potrebne za normalno delovanje telesa.
5. Bogat nabor mineralov, vključno s fosforjem, selenom in cinkom (pri tem velja za prvaka po vsebnosti cinka, saj je več tega elementa le v sezamovem semenu).

Prav tako je treba omeniti, da sta v 60 g bučne moke prisotna fosfor in magnezij v količini, ki zadošča dnevnim potrebam odraslega človeka.

V bučni moki je veliko flavonoidov in več deset aminokislin, zaradi česar velja za dragocen dietetični izdelek.

Kako je bučna moka koristna

Splošne koristi

Bučna moka vsebuje številne koristne snovi, zahvaljujoč katerim se lahko uporablja:

• za normalizacijo prebave;
• za krepitev naravne imunosti;
• za izboljšanje delovanja srca in ožilja;
• za zdravljenje helmintoze;
• za zmanjšanje telesne teže in preprečevanje sladkorne bolezni.

Prav tako bučna moka pomaga znatno izboljšati stanje kože, las in nohtov zaradi visoke vsebnosti vitaminov in cinka.

Za ženske

Za ženske je bučna moka predvsem izdelek za lepoto, saj pomaga pri težavni koži in prispeva k pomlajevanju telesa. Vendar je ta izdelek pomemben tudi za normalizacijo hormonskega ravnovesja. Še posebej je koristen v obdobju menopavze, saj omogoča izogibanje s tem povezanim zapletom in neprijetnim simptomom ter preprečuje poslabšanje srčno-žilnega delovanja, povezanega s tem obdobjem.

Za moške

Za predstavnike močnejšega spola je ta izdelek zanimiv, ker vsebuje veliko cinka. To omogoča odpravo vnetnih bolezni prostate in na splošno dobro vpliva na erektilno funkcijo ter stanje organov reproduktivnega sistema.

Med nosečnostjo

Za bodoče matere je ta izdelek pomemben, ker omogoča preprečevanje različnih oblik anemije – s to težavo se sooča veliko nosečnic, saj večino vitaminov in mineralov telo porabi za razvoj ploda. Hkrati bučna moka pomaga odpraviti otekline in pomaga uravnavati telesno težo, kar je med nosečnostjo prav tako zelo pomembno.

Med dojenjem

Obstajajo raziskave, ki dokazujejo, da snovi v bučni moki izboljšujejo psiho-čustveno stanje. Za mlade matere je to pomembno, ker pomaga preprečevati poporodno depresijo. Prav tako uživanje bučne moke pomaga znebiti odvečnih kilogramov, pridobljenih med nosečnostjo, ter izboljšati stanje kože in las.

Za otroke

Za otroke je bučna moka koristna, ker vsebuje veliko vitaminov, potrebnih za normalen razvoj telesa. Poleg tega ne vsebuje glutena, mnogi sodobni otroci pa trpijo, če ne zaradi intolerance, pa zaradi preobčutljivosti na to beljakovino. Bučno moko lahko v prehrano otrok uvajamo po prvem letu starosti, tako da jo postopoma dodajamo kašam.

Pri hujšanju

Bučna moka sama po sebi ni izdelek za kurjenje maščob. Vendar pomaga izboljšati presnovo, kar vodi v zmanjšanje maščobnih oblog. Poleg tega lahko z njo normaliziramo prebavne procese, kar omogoči odstranitev toksinov.

Nekateri dietetiki svetujejo tri tedne trajajočo dieto, pri kateri en obrok nadomestimo s koktajlom na osnovi kislo-mlečnih izdelkov in bučne moke. Ostali obroki naj preprosto sledijo pravilom zdrave prehrane, kar pomeni, da se je treba odpovedati ocvrti in mastni hrani, alkoholu, sladkim gaziranim pijačam in kvašenim žemljicam.

Shema uživanja koktajla je naslednja:

1. V prvem tednu je treba za zajtrk popiti pol kozarca koktajla na osnovi 100 ml nemastnega jogurta ali kefirja, pomešanega z 1,5 čajne žličke bučne moke.
2. V drugem tednu bo zajtrk bolj hranljiv – že 3 čajne žličke bučne moke na 100 ml nemastnega kefirja ali jogurta.
3. V tretjem tednu se poveča obseg jutranje porcije – to je že 4 čajne žličke moke na 150 ml kefirja ali jogurta.

V tem času lahko izgubite 5–7 kg odvečne teže. Morda se zdi, da to ni preveč impresiven rezultat. Vendar bo stabilen, odvečna teža se ne bo vrnila dlje časa, še posebej, če občasno popijete takšen koktajl za čiščenje telesa. Poleg tega hujšanje poteka na način, ki je za telo maksimalno varen.

Kako jemati bučno moko v terapevtske namene

Edinstvena sestava bučne moke jo naredi odlično zdravilno sredstvo. Redko se uporablja kot samostojno zdravilo, vendar je pomemben del kompleksne terapije. Med njene prednosti med drugim spada, da se lahko kombinira s katero koli jedjo, ne da bi izgubila svoje koristne lastnosti. Poleg tega jo lahko jemljete v kombinaciji s katerim koli zdravilom. Včasih jo predpišejo kot preventivno sredstvo, kadar je treba jemati veliko različnih zdravil. Bučna moka v takih primerih omogoča razbremenitev jeter in deluje kot hepatoprotektor.

Zelo težko je pojesti žlico bučne moke kar tako, na suho. Zato jo priporočamo dodajati v kislo-mlečne izdelke v količini 1–2 čajni žlički na 100 ml kefirja ali jogurta. Takšno sredstvo lahko jemljete največ dvakrat na dan. Trajanje zdravljenja je en mesec, po tem je priporočljivo narediti premor. V enem letu lahko opravite 3–4 takšne tečaje.

Uporaba v kozmetologiji

Bučno moko, pridobljeno iz kaše tega ploda, priporočamo uporabljati v domači kozmetiki. Vsebuje vitamine B skupine, askorbinsko kislino ter cink, ki ima protivnetne lastnosti, kar ta izdelek naredi izjemno koristen v boju proti aknam. Hkrati bučna moka vsebuje sestavine, kot sta metionin in lizin. To sta aminokislini, ki spodbujata proizvodnjo kolagena – beljakovine, odgovorne za mladost in prožnost kože. Zato imajo sredstva na osnovi bučne moke tudi pomlajevalni učinek.

Na primer, lahko pripravite naslednje maske:

1. Za suho kožo. Vzemite 2 žlici bučne moke iz semen, zmešajte z 1 žlico kefirja ali kisle smetane, enako količino cvetnega medu in limoninega soka. Mešanico nanesite na očiščeno kožo obraza za 15 minut, nato temeljito sperite. Sestava ima rahel belilni učinek. Prav tako ima celilni učinek na rane, zato jo včasih nanašamo samo na prizadeta mesta.
2. Maska proti pigmentaciji. Bučno moko zmešajte z vročo vodo, tako da dobite sredstvo zelo redke konsistence (kot kozmetično mleko). Vanj dodajte bučni sok ali sveže iztisnjen limonin sok in obrišite področja s pigmentacijo namesto losjona.
3. Pomlajevalna maska. Približno 20 g moke poparite z majhno količino vrele vode, da ne nastanejo grudice, nato pa kuhajte na majhnem ognju, dokler se ne zgosti. Nato ugasnite in počakajte, da se ohladi. Medtem kožo obrišite z mešanico oljčnega olja in limoninega soka, nato nanesite bučno masko in po 15 minutah sperite s toplo vodo.

Na enak način se bučna moka uporablja za nego kože rok in obnohtne kožice. Lahko jo kombinirate z različnimi olji.

Bučno moko dodajamo tudi že pripravljenim maskam za lase, da pomirimo vnetje lasišča in se znebimo seboreje.

Škodljivost in kontraindikacije

Čeprav je bučna moka na splošno koristna in ne povzroča alergij, ni mogoče izključiti individualne intolerance. Pri vključitvi tega izdelka v prehrano je vedno dobro nekaj dni opazovati reakcijo telesa, preden začnete z redno uporabo.

Jemanje bučne moke v količini več kot 4–5 čajnih žličk na dan ni priporočljivo, saj lahko povzroči prebavne motnje, drisko ali zaprtje, odvisno od nagnjenosti telesa. Pri sindromu razdražljivega črevesja lahko zaradi takšne količine vlaknin pride do napenjanja.

Kako shranjevati bučno moko

Ta izdelek shranjujemo tako kot vsako drugo moko, torej ga zaščitimo pred vlago in neposredno sončno svetlobo. Če bo moka stala na mestu, kjer bo nanjo nenehno padala sončna svetloba, bo spremenila vonj – postal bo rahlo žarek. Tudi njene okusne lastnosti se bodo v tem primeru poslabšale.

Optimalna možnost je shranjevanje moke v temnem in suhem prostoru pri sobni temperaturi. Številni proizvajalci jo izdajajo v nepredušni embalaži s posebno zapiralko. Če se moka porabi hitro, jo lahko pustite v tej embalaži. V nasprotnem primeru je bolje, da jo presujete v steklen kozarec s pokrovom, ki se tesno zapira.

Kako narediti bučno moko doma

Bučno moko ponujajo trgovska podjetja, specializirana za organske izdelke. Kljub vsem pozitivnim lastnostim takšne moke ima resno pomanjkljivost – visoko ceno. Vendar pa lahko tak izdelek pripravimo tudi doma. To je še posebej pomembno za ljudi, ki sami gojijo buče, saj so lahko v takih primerih popolnoma prepričani v kakovost surovine.

Iz semen

Kot je bilo že omenjeno, bučno moko najpogosteje pripravljajo iz semen. Vendar ni mogoče iz vsake buče dobiti semen, ki bi bila primerna za proizvodnjo moke. Praksa kaže, da najboljše rezultate dajejo velikoplodne sorte. Pri tem je treba dati prednost trdoluskim sortam. V nekaterih državah so bile celo vzgojene posebne golosemenske buče, imenovane tudi golozrne. Na primer, to so sorte, kot sta Herakl ali Golosemjannaja 14 (selekcija Gribovske postaje). Pri takih sortah semena skoraj nimajo lupine, temveč so prekrita samo s tanko folijo, kar olajša njihovo predelavo in omogoča pridobitev moke z izboljšanimi lastnostmi. To moko bo enostavno uporabiti za peko kruha, muffinov ali palačink.

Toda če takšnih sort buč nimate na voljo, se lahko zadovoljite z navadnimi. Le vedeti morate, da bo izplen moke majhen, saj plodovi vsebujejo sorazmerno malo semen. Na primer, če zelenjava tehta 3–4 kg, boste iz njenih semen v povprečju dobili približno 100 g moke. Zato jo lahko v vsakem primeru štejemo za izdelek premium razreda.

Torej, za pridobitev moke plod temeljito operemo, nato obrišemo s krpo. Faza čiščenja je zelo pomembna, saj semena niso termično obdelana.

Nato bučo razrežemo, semena izberemo, pri čemer jih poskušamo takoj očistiti pritrjene kaše. Nato jih razporedimo v eni plasti na čist papir (nikakor ne na časopis) in jih nato posušimo na naraven način. Če so doma hišni ljubljenčki ali majhni otroci, je bolje, da semena položimo na polico, do katere ne bodo mogli doseči.

Luščiti semen iz lupine ni priporočljivo. Stvar je v tem, da se pod lupino nahaja zelena folija, v njej pa je snov kukurbitacin, ki po raziskavah pomaga v boju celo proti malignim tumorjem.

V naslednji fazi posušena semena zmeljemo v mlinčku za kavo ali posebnem mlinčku za žito. Vsakič v napravo damo takšno količino, da se nož lahko prosto giblje. Pri primarni obdelavi bo nož zdrobil semena in jih razdelil na večje kose. Pri tem se samo seme uniči hitreje kot lupina. V vseh naslednjih fazah se bo lupina prav tako drobila, vendar bodo delci do trenutka, ko seme postane prah, še vedno večji od preostale moke. Zato na končni stopnji dobljeni produkt obvezno presejemo, da se znebimo otrobov.

Iz kaše

Moko lahko pripravimo tudi iz posušenega mesa buče. Čeprav je to bolj vitaminski prah, saj ne bo vsebovala toliko beljakovin in maščobnih kislin. Zato pa bo vsebovala več karotenoidov, ki imajo izrazit antioksidativni učinek. In čeprav ta moka ni primerna za peko, jo bo prav tako mogoče dodajati koktajlom, smutijem, omakam, juham in zelenjavnim enolončnicam – v dietne in zdravilne namene.

Za pripravo takšne moke vzamete zrelo bučo, jo preverite, da ni poškodovana. Nato jo temeljito operete, olupite in odstranite semena. Meso naribate na grobem ribežu, lahko pa ga narežete tudi na majhne kocke. Nato ga posušite bodisi v pečici bodisi v sušilniku, saj bi naravno sušenje trajalo predolgo. Posušeno maso zmeljete v blenderju ali mlinčku do stanja prahu, ki bo imel lep rumen ali oranžen odtenek.

Kaj lahko pripravimo iz bučne moke: recepti

Čeprav se je ta izdelek pojavil v množičnih količinah relativno nedavno, so se kuharji naučili uporabljati bučno moko v najrazličnejših jedeh. Za razliko od pšenične ima značilen prijeten okus. In pecivo, pripravljeno iz nje, velja za bolj puhasto in aromatično. Vendar bučne moke ne uporabljate samo za pekovske izdelke, ampak tudi kot zgoščevalec pri pripravi juh in omak. Lahko jo kombinirate z različnimi sestavinami. Na primer, za peko se bučna moka pogosto meša s pšenično, rženo ali ovseno moko. Prav tako jo kombinirajo z lanenimi ali sezamovimi semeni, oreščki in podobno.

Lahko poskusite naslednje recepte.

Skutno-bučni narastek

Za njeno pripravo na 500 g posnetega skute potrebujete kozarec bučne moke (200 g), rozine ali drugo suho sadje, sladkor po okusu, 2–3 kokošja jajca (lahko vzamete tudi več, če so majhna).

Najprej skuto pretlačite z moko in sladkorjem, dokler ne dobite homogene mase, nato dodajte rozine ali zdrobljeno suho sadje in dobro premešajte. Jajca stepite posebej, nato vlijte dobljeno maso in ponovno premešajte. Po želji lahko testu dodate malo vanilije ali cimeta. Model za pečenje namažite z oljem ali obložite s papirjem za peko. Priporočljivo je uporabiti koruzno ali laneno olje, po možnosti nerafinirano, da bo narastek bolj dišeč. Testo enakomerno porazdelite po modelu, premažite s stepenim rumenjakom ali kislo smetano. Pečete v pečici pri temperaturi 250 stopinj. Masa postane gosta, vendar se speče v približno 15–20 minutah.

Piškoti iz bučne moke

Da bi pecivo bolje ohranilo obliko, priporočamo mešanje bučne moke s pšenično v razmerju 1:2. Piškoti vseeno ohranijo hranilne lastnosti, vendar bodo vsebovali manj glutena kot običajni. Pri tem so dovolj lepi in puhasti in ohranijo svežost več dni.

Za en kozarec mešanice bučne in pšenične moke potrebujemo 100 g masla ter 5 žlic sladkorja. Maslo segrevamo, dokler ne postane tekoče, nato dodamo sladkor in dobro premešamo, dokler se ne raztopi, nato pa zmešamo z moko. Po potrebi lahko testo naredimo manj gosto, tako da dodamo mleko. Da bodo piškoti puhasti, uporabimo pecilni prašek ali sodo. Za prijeten vonj dodamo limonino lupinico. Pripravljeno testo razvaljamo z valjarjem in iz njega izrežemo piškote z modelčki. Dobljene oblike spečemo na pekaču (na pergamentu ali na naoljeni površini).

Tradicionalni kolaček

Za to jed potrebujemo samo bučno moko – 0,5 kg na 1 kozarec sladkorja in 5 jajc. Da bo kolač bolj aromatičen, uporabimo malo ruma ali aromatične esence. Za puhastost potrebujemo pecilni prašek ali sodo.

Jajčne beljake stepemo s kozarcem sladkorja, dokler ne nastane gosta pena. Rumenjake zdrgnemo z nekaj žlicami sladkorja, vanilijo in cimetom. Medtem moko presejemo skozi sito, da postane bolj puhasta (in testo lažje), dodamo pecilni prašek, nato vlijemo rumenjake, stepene s sladkorjem, rum in premešamo. Ko je masa pripravljena, vlijemo stepene beljake. Vendar jih tokrat ne mešamo temeljito. Tako neenakomerno prelito maso z beljaki razporedimo po modelu in postavimo v pečico, segreto na 80 stopinj. Pri tej temperaturi pečemo kolač 20 minut, nato preverimo njegovo stanje. Zlati odtenek je značilen znak pripravljene jedi. Ko se kolač ohladi, ga prelijemo s kokosovo ali čokoladno glazuro.

Seveda lahko pecivo z bučno moko označimo za dietetično le pogojno, saj vsebuje sladkor, zato je treba pri njegovem uživanju ohranjati zmernost.

Bučno moko samo po sebi pogosto uporabljajo za zmanjšanje kaloričnosti tradicionalnih jedi. Na primer, v njej panirajo izdelke iz mletega mesa. Moko iz bučne kaše lahko med kuhanjem posujemo v polnozrnate kaše – dobili bomo vitaminski dodatek, ki bo jedi dal lep odtenek.

Zanimivosti o buči

Da ima buča zdravilne lastnosti, so vedeli že v starih časih. O tem pričajo tako arheološke najdbe kot omemba buče v številnih staroegipčanskih mitih in mitih evrazijskih ljudstev. V srednjem veku Evropejci še niso poznali sončničnega olja – sončnico so pripeljali veliko pozneje iz Novega sveta. Znali pa so stiskati olje iz bučnih semen, ki so ga pogosto imenovali črno zlato – zaradi njegove barve, cene in koristnih lastnosti. Takrat so začeli predelovati ostanke zrn po stiskanju v moko.

Že v renesansi, ko so se odprle nove trgovske poti v Azijo, je buča prišla v države Daljnega vzhoda – Kitajsko, Japonsko, Indijo. Prav tu zdaj gojijo največ buč za semena. In bučna moka je ena najbolj priljubljenih prehranskih dopolnil prav v tej regiji.

Fotografija bučne moke