Kako riž vpliva na človeški organizem

Riž ni naključje glavna sestavina vzhodne kuhinje. V mnogih azijskih državah iz tega žita pripravljajo številne okusne in zdrave jedi. Toda stopnja koristnosti riža za zdravje ljudi je v veliki meri odvisna od načina obdelave zrn.

Kateri riž je bolj zdrav

Police sodobnih delikatesnih trgovin so polne obilja različnih vrst žit. To velja tudi za riž. Kupcem ponujajo žito rjave in rjave barve. Tradicionalno bela kaša je prav tako na voljo v različnih različicah. V vrstah stojijo embalaže riža:

• drobljenega;
• brušenega;
• parjenega.

Zato je povsem naravno, da mnoge kupce zanima, katero vrsto riža izbrati za domačo kuhinjo. Na to težko vprašanje so po številnih raziskavah odgovorili znanstveniki. Po njihovem mnenju so najbolj zdrave barvne sorte, ker so v njihovi lupini zbrane vse koristne sestavine.

Med belimi sortami žita je treba izpostaviti parjenega, manj koristna pa so brušena zrna, ker se pri obdelavi odstrani zunanja lupina.

Kemična sestava

Povsem razumljivo je, da barva zrn vpliva na sestavo. Tako je rjavi riž rekorder po vsebnosti mineralov, divja sorta pa ima veliko več rastlinskih vlaknin. Rdeča kaša je bogata z železom, kar pojasnjuje njen nenavaden odtenek. Toda v sestavi različnih sort riža so prisotne naslednje snovi:

1. Vitaminski kompleks (posebne pozornosti so vredni vitamini B skupine).
2. Mineralni elementi: molibden, kobalt, selen, silicij, krom.
3. Pepel in škrob.
4. Maščobne kisline (nasičene in nenasičene).
5. Rastlinske beljakovine.
6. Monosaharidi in še vrsta snovi, ki predstavljajo izjemno vrednost za človeški organizem.

Vredno je opozoriti na dejstvo, da je kalorična vrednost barvnega riža skoraj trikrat nižja kot pri belih sortah. Zato mnoge diete, zlasti prehrana ljudi, ki hujšajo, temeljijo ravno na kaši rdeče ali črne barve.

Koristne lastnosti

Ne glede na barvo imajo vse sorte riževe kaše naslednji nabor koristnih lastnosti:

1. Telesnim tkivom zagotavljajo energijo in hranila.
2. Normalizirajo prebavne procese.
3. Stabilizirajo ravnovesje črevesne mikroflore.
4. Z izrazitimi antioksidativnimi sposobnostmi iz telesa izločajo strupene snovi.
5. Uravnavajo raven holesterola.
6. Normalizirajo delovanje endokrinega sistema.
7. Pozitivno vplivajo na živčni sistem.
8. Imajo zmeren diuretični učinek, kar je koristno pri oteklinah.
9. Zaradi vsebnosti škroba pomagajo normalizirati blato pri črevesnih motnjah.
10. Krepijo srčno mišico zaradi prisotnosti kalija.
11. Uravnavajo presnovne procese.

Nedavno so znanstveniki ugotovili, da antioksidativne lastnosti riža nevtralizirajo vpliv prostih radikalov, zato jedi iz te zdrave kaše zmanjšujejo tveganje za nastanek raka. Visoka vsebnost nevrotransmiterjev v rjavem rižu preprečuje razvoj Alzheimerjeve bolezni pri starejših ljudeh.

Seznamu prednosti tega žita je treba dodati še, da jedi, pripravljene iz njega, hitro potešijo lakoto. Ta lastnost se pogosto uporablja v terapevtski dietetiki. Riž je obvezno vključen v prehranske programe pri številnih boleznih.

Na primer, pri gastritisu in peptični razjedi v obdobju poslabšanja bolnikom predpišejo tekočo riževo kašo, ki dobro obloži želodčne stene, s čimer zmanjša bolečine in nelagodje. Žito je koristno za zdravje moških, saj vsebnost cinka in selena v kaši spodbuja nastajanje testosterona.

Čeprav neposrednih kontraindikacij za uživanje riža ni, razen individualne nestrpnosti, se diabetikom zaradi visoke vsebnosti škroba ne priporoča uporaba belih sort v prehrani. Raje naj pripravljajo hrano iz rjavega in neoluščenega žita. Previdni naj bodo z rižem tudi tisti, ki so nagnjeni k zaprtju. To pravilo še posebej velja za bolnike s hemoroidi in razpokami danke.