Lisičke: koristne in zdravilne lastnosti, recepti

Lisice veljajo za eno najbolj priljubljenih vrst užitnih gob. V njih se na edinstven način združujejo neverjeten okus, bogata sestava in blagodejen učinek na telo. Zaradi vseh teh dejavnikov so lisice izjemno priljubljene ne le med poklicnimi nabiralci gob, ampak tudi med navadnimi potrošniki. V čem so natančno koristne, kako jih pravilno pripraviti in v kakšnih okoliščinah se je treba izogibati njihovemu uživanju – poglejmo.

Kako izgledajo in kje rastejo lisičke

Klobuki gob, ki rastejo v naših zemljepisnih širinah, imajo lahko premer od 1,5 do 7 cm. V drugih podnebnih pasovih lahko njihova velikost doseže tudi 10 cm. Imajo značilno rumeno ali rdečkasto barvo in nestandardno obliko: izbočeno, vbočeno ali raznoliko.

Višina beta se giblje od 3 do 10 cm. Popolnoma je zraščen s klobukom in ima enako barvo. Širina beta ni enakomerna (bližje klobuku je večja). Lisica se odlikuje po zelo mesnatem mesu.

Pri nabiranju te vrste gob je treba biti zelo previden, saj obstaja dvojnik gobe – strupena lažna lisica. Od varnega dvojnika se razlikuje po rastišču: zlasti je ni mogoče najti na običajnih zemljiščih, temveč le na gnilih lesnih ostankih. Še en nevaren sorodnik lisice je omfalot. Vendar se v naših zemljepisnih širinah ne pojavlja, saj raste le v subtropskem podnebju.

Vrste

Lisička vključuje veliko število podvrst:

1. Navadna lisica. To je klasična sorta. Ljudsko jo imenujejo tudi petelinček ali rumena lisica. Odlikuje jo značilna kislost in popolna odsotnost črvov. Goba raste v iglastih in listnatih gozdovih. Optimalen čas nabiranja je od zadnjega tedna avgusta do pozne jeseni.
2. Siva lisička. Ta vrsta ima siv odtenek, premer klobuka ne presega 6 cm, dolžina beta je 8 cm. Razlika je v tem, da ima klobuk valovite robove z bledo sivim odsevom. Ta goba nima izrazitega vonja ali okusa. Nabira se od konca julija do začetka novembra. Sivo lisičko lahko najdete v gozdovih Ukrajine, Evrope in Rusije, vendar ni tako priljubljena kot navadna.
3. Rdeča lisička. Prav tako spada med užitne vrste, odlikuje pa jo bogat rdeč ali rožnat odtenek. To je majhna goba: premer klobuka dosega največ 2 cm, dolžina beta je 4 cm. Ima mesnato meso, pri čemer je klobuk rahlo vbočen v sredini. Rdečo lisičko lahko srečate le v gozdovih Severne Amerike. Nabirajo jo konec poletja.
4. Žametasta lisička. Tako kot vse prejšnje vrste spada med užitne, vendar je zelo redka. Najpogostejši tip obarvanosti je bledo oranžna. Višina beta gobe je v območju od 2 do 4 cm, premer klobuka nikoli ne presega 6 centimetrov. Bet je precej tanek (do 1 cm v premeru). Klobuk je lijakaste oblike. Goba ima nevtralen vonj, prijeten, nekoliko kiselkast okus. Najpogosteje jo najdemo na območju držav Vzhodne Evrope.
5. Rumena lisička. Kot je razvidno iz imena, se ta sorta odlikuje z bogato rumeno barvo. Velikost klobuka te sorte lisičke se giblje med 2 in 6 cm, dolžina beta redko presega 4 cm, njen premer pa običajno ne presega 1 cm. Oba dela gobe sta neločljiva drug od drugega, tako kot pri drugih sortah lisičk. Meso nima izrazitega okusa in vonja.
6. Cevasta lisička. To je še ena podvrsta lisičke, ki jo lahko naberete le na ozemlju Severne Amerike. Velikost klobuka je klasična – 2–6 cm, velikost beta ne presega 8 cm. Njen obseg pa je zelo majhen: v povprečju 0,5 mm.

Sestava in kalorična vrednost

V 100 gramih lisičk je le 19 kalorij. Zaradi tega so odličen izdelek za dietni jedilnik. Beljakovine – 1,5 g, maščobe – 1,1 g, ogljikovi hidrati – 1 g, prehranske vlaknine – 7 g, voda – 88 g.

Kemična sestava lisičk je posledica prisotnosti:

• mikroelementov (selen, železo, baker);
• vitaminov (B3, B5, B9, D);
• makroelementov (natrij, fosfor, kalij, kalcij, magnezij).

Koristne in zdravilne lastnosti lisičk

1. Lisička slovi po svoji bogati sestavi: vsebuje mikroelemente, vitamine in minerale. Med drugim vsebuje veliko količino vitamina C. Pri dnevni normi 90 g je v 100 gramih lisičk 34 mg. Askorbinska kislina je osnova za popolno delovanje imunskega sistema. Ščiti pred virusnimi, glivičnimi in bakterijskimi okužbami, pomembna je za obnovo in rast celic tkiv ter potrebna za popolno absorpcijo železa.
2. V lisičkah je v zadostni količini prisoten tudi vitamin A – 142 mikrogramov na 100 gramov (pri dnevni normi 900 mikrogramov). Približno enako količino najdemo tudi v korenju. Vitamin A spada med antioksidante, potreben je za normalen potek presnovnih procesov, zdravje kože, las in nohtov. Nepogrešljiv je pri obnovi vida, prav tako je dokazana njegova učinkovitost v boju proti mnogim virusom in bakterijam. Retinol prispeva k tvorbi spolnih hormonov in pozitivno vpliva na reproduktivni sistem.
3. Še en vitamin, ki prevladuje v lisičkah, je D. Pri dnevni normi 10 mikrogramov v 100 gramih te vrste gob najdemo 5,3 mikrograma. Brez vitamina D si ni mogoče predstavljati popolnega dnevnega prehranskega vnosa človeka. Sinteza poteka pod vplivom sončne svetlobe, vendar ga lahko telo pridobi tudi iz hrane. Ergosterol je odgovoren za potek presnovnih procesov kalcija in fosforja ter je ključna sestavina pri tvorbi kostnega in zobnega tkiva. Priznan je kot učinkovito sredstvo pri preprečevanju raka jajčnikov in dojk.
4. Dokazana je tudi prisotnost kroma v lisičkah. V 100 gramih gob je 24 mikrogramov. Ta količina je polovica dnevne norme. Krom ima ogromen pomen za zdravje. Odgovoren je za izločanje holesterola, presnovo ogljikovih hidratov in lipidov ter pospešeno obnovo tkiv. Ob njegovem pomanjkanju človek občuti tresenje v okončinah, se hitro utrudi in trpi zaradi izpadanja las ter kronične nespečnosti.
5. Lisičke, dodane v dnevni jedilnik, lahko nadomestijo 18 % dnevne norme kalija. Skupaj z natrijem je odgovoren za vodno ravnovesje telesa. Brez kalija ni mogoč normalen prenos živčnih impulzov in krčenje mišic, posredno vpliva na kognitivne funkcije možganov in zmanjšuje pojav alergijskih reakcij.

Ali lahko lisičke jedo nosečnice in doječe matere

Gobe vsebujejo dvakrat več beljakovin kot večina zelenjave in celo mesa. Prav tako so bogate z ogljikovimi hidrati in minerali: največ je joda, fosforja, cinka in kalcija.

Jod je ključni element za pravilno delovanje ščitnice in nepogrešljiva sestavina za podporo reproduktivnega zdravja ženske. Pomanjkanje fosforja v telesu nosečnice lahko povzroči hitro izgubo teže in kronično utrujenost. Prav tako je odgovoren za uravnavanje delovanja srca in ožilja ter aktivacijo rasti ploda. Cink zmanjšuje verjetnost prezgodnjega poroda. Kalcij je osnova za popolno zdravje matere in otroka. Potreben je za razvoj vseh otrokovih tkiv, tvorbo kosti in zob.

Kljub koristim, ki jih lahko uživanje lisičk prinese telesu, se nosečnicam in doječim materam priporoča, da se jim izognejo. To v večji meri velja za gobe, ki rastejo v gozdu. Tako imenovane »udomačene« lisičke (gojene v umetnih pogojih) je mogoče dodajati hrani, vendar le v minimalnih količinah, in sicer največ enkrat na nekaj tednov.

Pomembno! Nosečnice naj ne uživajo vloženih in konzerviranih gob zaradi visoke vsebnosti soli in začimb. To lahko povzroči nastanek oteklin.

Kar zadeva dodajanje lisičk v prehrano doječih mater, so mnenja strokovnjakov deljena. Nekateri menijo, da njihove koristne lastnosti odtehtajo vsa potencialna tveganja. Natančneje, lisičke pomagajo:

• v boju proti poporodni depresiji in utrujenosti;
• izboljšati mišični tonus;
• okrepiti vid.

Vendar to velja le za lisičke, ki so rasle v rastlinjakih s strogim nadzorom kakovosti tal.

Druga skupina zdravnikov pa je odločno proti uživanju lisičk pri mladih materah. To je posledica dejstva, da se bodo potencialni toksini, nabrani v strukturi gobe, preko materinega mleka prenašali tudi na otroka. Posebno pozornost je treba nameniti gozdnim lisičkam.

Od katere starosti lahko otrokom dajemo lisičke

Ena od značilnih lastnosti vseh gob, vključno z lisičkami, je njihova sposobnost kopičenja potencialno nevarnih soli težkih kovin. Povezana je s strukturo gobe, zato je ni mogoče izničiti. Po zaužitju gob s strani otroka bodo vsi sestavni deli, ki so del strukture, prišli v jetra. Za jetra celo odraslega človeka je to lahko močan udarec, saj njihove razstrupljevalne zmogljivosti niso neomejene. Uživanje gob lahko pri malčku povzroči nepopravljive težave z jetri.

Poleg tega gobe spadajo v kategorijo težko prebavljivih beljakovin, prebavni trakt majhnega otroka pa še ni pripravljen na njihovo prebavo. Še ni se oblikovalo zadostno število encimov, ki bi pripomogli k njihovi razgradnji. Zato lahko otrokom lisičke dajemo šele od 7. leta starosti. V idealnem primeru naj starši odložijo uvedbo lisičk v otrokovo prehrano do 10–12 let.

Koristi lisičk pri hujšanju

Lisičke niso le zakladnica koristnih snovi, ampak tudi osnova dietnega jedilnika. So nizkokaloričen izdelek, zato bodo pripomogle k hitri izgubi teže. V 100 g svežih gob je le 19 kcal, v dušenih nekoliko več – 38 kcal, v kuhanih pa 24 kcal. Ne glede na način priprave lisičke ostajajo odlična osnova pri prehodu na pravilno prehrano. Njihova velika prednost je, da kljub minimalnemu številu kalorij v njih prevladujejo beljakovine. Te zagotavljajo občutek sitosti brez dodajanja nepotrebnih maščob in ogljikovih hidratov v prehrano.

Posebne diete z lisičkami ni, obstajajo pa določena pravila njihovega uživanja pri hujšanju:

1. Lisičke se najbolje podajo k neoluščenemu rižu, testeninam iz trde pšenice in ajdovi kaši.
2. K gobam je treba obvezno dodati tudi dušeno zelenjavo (sladko papriko, brokoli, šparglje, stročji fižol).
3. Optimalen način uživanja je dušen ali kuhan.
4. Z lisičkami lahko popolnoma nadomestimo meso, zlasti mastno svinjino.

Takšen jedilnik zagotavlja popolno, uravnoteženo prehrano, pri tem pa ne bo prispeval k povečanju telesne teže. Pri takšni prehrani dietetiki prav tako priporočajo zmanjšanje količine mlečnih izdelkov in popolno izključitev rafiniranega sladkorja.

Koristne lastnosti posušenih lisičk

Nasičena rumena barva gob kaže na visoko koncentracijo karotena (kot v korenju). V sušenih lisičkah so ohranjeni tudi vitamini skupine B, A, PP, cink, baker in vseh osem esencialnih aminokislin. V njih je opažena tudi visoka koncentracija snovi, ki spodbujajo regeneracijo tkiv, zlasti sluznic, ter imunomodulatorjev, ki povečujejo odpornost telesa proti različnim vrstam okužb.

Kako sušiti

Lisičke lahko sušite na kateri koli način: na soncu, v mikrovalovni pečici ali v pečici. Danes so na voljo tudi posebni sušilniki, ki ta postopek močno poenostavijo.

Sušene gobe je najbolje hraniti v zaprtih steklenih kozarcih, platnenih vrečkah ali kovinskih posodah. Zelo pomembno je izključiti možnost vdora vlage.

Če za shranjevanje uporabljate stekleno posodo, vanjo najprej nalijte zelo malo alkohola, ga prižgite in pokrijte s pokrovom. To je potrebno, da iz posode odstranite ves kisik, ki bi pospešil oksidacijo živil. Preprosto povedano, to bo lisičke zaščitilo pred nastankom plesni.

Presušenih gob ni treba zavreči. Lahko jih zmeljete v prah in shranite v pločevinasti posodi. Dobljeni prah je odličen za dodajanje solatam, juham in omakam.

Uporaba lisičk v ljudski medicini

Ena od edinstvenih lastnosti te vrste gob je, da imajo povečano aktivnost proti vsem helmintom. To je povezano s tem, da lisičke vsebujejo hinomanozo, snov, ki te gobe naredi odličen naravni helmitik širokega spektra delovanja. Vendar je to precej občutljiva snov, ki ne prenaša toplotne obdelave in se pod vplivom visokih temperatur (nad 40 stopinj Celzija) popolnoma uniči. Zato je v boju proti parazitom priporočljivo uživati lisičke sušene, v obliki prahu ali tinkture na vodki. Hinomanoza se v človeškem telesu popolnoma absorbira in ne predstavlja nobene nevarnosti za zdravje. Ubija ne le odrasle osebke, ampak tudi ličinke. To je njena glavna prednost v primerjavi z večino snovi, ki so usmerjene samo na spolno zrele parazite.

Še ena sestavina, zaradi katere so lisičke izjemno priljubljene pri naturopatih, je ergosterol. Pozitivno vpliva na proizvodnjo encimov v jetrih, zato bo redno uživanje lisičk pripomoglo k njihovemu čiščenju.

Lisičke prav tako pomagajo v boju proti vnetjem katere koli lokacije in imajo imunostimulacijski učinek. Mnogi kitajski zdravniki priporočajo uživanje lisičk ob prvih težavah z vidom. To je povezano z visoko koncentracijo vitamina A v njih.

Tinktura na osnovi lisičk

Eno žlico lisičk je treba preliti z 200 ml vodke in pustiti stati en teden. Mešanico je treba vsak dan dobro premešati. Po tem pripravka ne filtrirajte, ampak ga pred uporabo le dobro pretresite.

Kako jemati:

1. V antiparazitnem programu: po več čajnih žličk pred spanjem tri tedne.
2. Pri boleznih trebušne slinavke in jeter (ciroza, zamaščenost): zvečer po eno čajno žličko 4 mesece.
3. Za čiščenje jeter: eno žlico 2 tedna.

Lisičke v kozmetologiji

V kozmetične namene so gobe uporabljali že v Rimskem imperiju. Tinkture na osnovi lisičk so bile priljubljene v boju proti različnim kožnim izpuščajem in rdečicam. V azijskih državah so lisičke uživale posebno spoštovanje. Iz njih so izdelovali naravne šampone, maske in kreme, ki so lahko upočasnili starostne spremembe.

Toda najbolj priljubljene so bile lisičke v Rusiji. Bile so del ogromnega števila izdelkov za nego kože. S sokom gob so odstranjevali bradavice in krepili korenine las.

Sodobna podjetja prav tako posvečajo zasluženo pozornost tej vrsti gob. Izvlečke lisičk lahko najdete v številnih losjonih za nego kože rok in nohtov, v maskah in tonikih. Povpraševanje po njih je posledica prisotnosti mikrosestavin, ki vzdržujejo optimalno zalogo vlage v povrhnjici, pospešujejo regeneracijo tkiv in zavirajo pojav alergijskih reakcij.

Škodljivost in kontraindikacije

Če lisičke nabirate na ekološko čistih območjih ali kupujete umetno pridelane gobe, bo škoda od njih minimalna. Kot je bilo že omenjeno, je glavna grožnja, ki jo predstavljajo za človeško zdravje, povezana s težkimi kovinami, ki so se v njih nabrale. Njihova prekomerna koncentracija vodi do rakavih obolenj, lahko sproži prezgodnje staranje in zgodnji pojav bolezni, značilnih za starejše ljudi.

Kontraindikacije za uživanje lisičk:

• otroci, mlajši od 7 let;
• nosečnost (ta vidik je bolje razpravljati z zdravnikom, ki jo opazuje);
• individualna nestrpnost;
• prisotnost resnih bolezni prebavil.

Kako in kako dolgo hraniti lisičke

Tako kot vse druge gobe tudi lisičke slabo prenašajo dolgotrajno shranjevanje v svežem stanju. Zato mnoge gospodinje iščejo alternativne načine priprave. Najpogostejši načini so sušenje ali konzerviranje. Mnogi solijo gobe za zimo, vendar lahko pri lisičkah preprosto izgubijo njihov predstavljiv videz.

Gob ni priporočljivo dolgo puščati surovih. Takoj po nabiranju jih je treba očistiti in dati v hladilnik. Tam jih lahko hranite največ en dan, nato pa morate izbrati optimalen način priprave. Najlažje je, da se držite naslednjega načrta: gobe očistite, zalijte z vodo, operite in skuhajte. V kuhanem stanju bodo ostale užitne do 5 dni.

Ocvrte lisičke lahko hranite v hladilniku celo zimo. Za to je potrebno vsako gobo skrbno očistiti in skuhati. To bo takoj odstranilo grenkobo. Nato jih prepražite na sončničnem olju do popolne kuhanosti. Za shranjevanje je najlažje uporabiti navadne steklene kozarce. Njihova prostornina je odvisna od količine gob. Pred polnjenjem je priporočljivo kozarce popariti z vrelo vodo za sterilnost. Nato položite lisičke in jih prelijte z oljem, tako da so popolnoma pokrite. Zaprite jih s pokrovi in postavite v hladilnik.

Ali ga je mogoče zamrzniti

Če želite ohraniti edinstven odtenek lisičk, jih raje zamrznite. Za razliko od toplotne obdelave se s tem pristopom ohrani celoten nabor aminokislin, mikro- in makroelementov.

Zakaj so lisičke po zamrzovanju grenke
Mnogi opažajo, da imajo gobe po zamrzovanju neprijeten grenak priokus. To se zgodi, če so bile nabrane v smrekovem gozdu ali na mestih z nezadostno vlažnostjo tal. Znebiti se grenkobe po odtajanju je zelo enostavno.

Za to morate gobe kuhati 15 minut, nato odlijemo vodo, ohladimo lisičke, jih razporedimo v posode ali vrečke in ponovno postavimo v zamrzovalnik. Izkušene gospodinje priporočajo, da lisičke zložite v majhne posode, od katerih naj bo vsaka namenjena eni jedi. To je zato, ker lisičke ob ponovnem zamrzovanju popolnoma izgubijo vse koristne lastnosti.

Kako pripraviti lisičke: recepti

V kulinariki je ta vrsta gob dobila zelo široko uporabo. Poleg bogate sestave imajo lisičke izrazite okusne lastnosti. To omogoča, da iz običajne jedi naredite restavracijsko.

Kako ocvreti

Ocvrte gobe so preproste in dostopne tudi začetniku. Za razliko od sort, ki jih goji človek, imajo gozdne lisičke naravni gobji okus. In cvrtje ga bo le še okrepilo.

Vse, kar potrebujete za cvrtje lisičk:

• same gobe;
• 1 čebula;
• nekaj strokov česna;
• pol šopka kopra in peteršilja;
• maslo in rastlinsko olje.

Postopek:

1. Očistite, preberite gobe in jih namočite v vodi za 15–20 minut, sperite pod tekočo vodo.
2. Če so gobe prevelike, jih narežite.
3. V lonec natočite vodo, postavite na ogenj, vanj položite lisičke in jih kuhajte 20 minut po vrenju vode.
4. Narežite čebulo. Vsaka gospodinja si izbere velikost in vrsto rezanja, najbolje pa je, da jo nasekljate na majhne kocke ali na četrtine.
5. Čebulo prepražite na stopljenem maslu do klasične zlate barve.
6. Čebuli dodajte gobe, vse premešajte in cvrite 15–20 minut. Pečenost preverite po spremenjeni barvi gob – postati mora še bolj intenzivna.
7. Razporedite po krožnikih in obilno potresite z zelenjem.

Juha iz lisičk

Lisičke veljajo za najboljšo vrsto gob za juhe. Oglejte si izviren in hkrati preprost recept z njimi.

Podeželska juha iz lisičk. Sestavin, navedenih v receptu, je dovolj za dve porciji. Čas priprave – 120 minut. Za juho boste potrebovali:

• 300 govejih kosti;
• 400 gramov svežih lisičk;
• 1 čebula;
• 1 korenček;
• 2 krompirja;
• 1 strok česna;
• sol, poper po okusu.

Kako pripraviti:

1. Najprej skuhajte jušno osnovo. Najbolj bogata je iz govejih kosti, če pa jih ni, lahko uporabite tudi svinjske. Koščke kosti operite, položite v lonec in prelijte s hladno vodo. Postavite na močan ogenj in zavrite. Nato obvezno odstranite peno. Nekatere gospodinje to vodo popolnoma odlijejo in nadaljujejo s kuhanjem juhe v čisti vodi. Vsak izbere najbolj optimalno glede na lastne želje.
2. Nato kuhajte juho na majhnem ognju. Zelo pomembno je, da voda ne vre premočno, saj sicer ne boste dosegli bogatega okusa. Kosti kuhajte eno uro. Stopnjo kuhanosti določite zelo preprosto – meso se mora zlahka ločiti od kosti. Kosti vzemite ven, meso narežite ali ga razdelite na vlakna in ga vrnite v lonec.
3. Medtem ko se juha kuha, pripravite lisičke. Predhodno jih je priporočljivo dobro očistiti in izbrati. Na površini gob ne sme biti nobenih napak. Pomembno jih je temeljito oprati peska in drobnih nečistoč. Primerne gobe položite v skledo, prelijte z vrelo vodo in pustite 15 minut. Nato jih ponovno sperite pod tekočo vodo.
4. Olupite zelenjavo in jo drobno narežite. Krompirja ne sesekljajte preveč drobno. Drobno narezano čebulo in korenje prepražite na sončničnem olju. Da bo juha bolj zdrava in dietetična, vso zelenjavo takoj po čiščenju dodajte v juho. Juho kuhajte na majhnem ognju, občasno mešajte, dokler krompir ni popolnoma kuhan.
5. Nazadnje v lonec dodajte gobe. Ali jih boste narezali ali ne, je odvisno od osebnih preferenc in velikosti lisičk. Kuhajte jih še 10–15 minut. Bodite pozorni, da juho solite in poprate še čisto na koncu. To je povezano z značilnim okusom lisičk.

To je čudovita poletna juha, s katero se lahko odlično nasitite. Njeno uravnoteženo sestavo bo zagotovilo popoln vnos beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob.

Kako vložiti lisičke za zimo

To je eden najbolj dostopnih receptov za vlaganje lisičk. Potrebovali boste:

• 1,5–2 kg lisičk;
• 8–10 strokov česna;
• 15–18 zrn črnega popra (po okusu);
• 3 žlice soli;
• po en dežnik kopra za vsak kozarec;
• nekaj listov črnega ribeza.

Kako pripraviti:

1. Najprej operite lisičke pod tekočo vodo. Prestavite jih v cedilo in pustite, da voda popolnoma odteče.
2. Predhodno sterilizirajte kozarce in v vsakega položite nekaj listov ribeza (biti morajo suhi, celi, brez kakršnih koli poškodb).
3. Gobe položite v kozarec v plasteh, vsako plast posujte s soljo, zrni popra in narezanim česnom. Na koncu dodajte koper in na vrh obvezno položite kakšno majhno utež. To je potrebno, da lisičke začnejo spuščati sok.
4. Za 24 ur postavimo naše kozarce v hladilnik. Nato iz vsakega kozarca vzamemo utež in jih zapremo z navadnimi večkratnimi pokrovi. Če je možno gobe prestaviti v klet, bo to samo izboljšalo njihov okus in pospešilo fermentacijo.

Koliko časa kuhati lisičke pred cvrenjem

Lisičke je treba kuhati najmanj 20 minut:

1. Položimo jih v hladno vodo in postavimo na močan ogenj.
2. Po vrenju odstranimo nastalo peno.
3. Zmanjšamo ogenj na minimum in tako kuhamo gobe še 15–20 minut.
4. Ko so lisičke kuhane, jih precedimo skozi sito ali cedilo in pustimo nekaj minut, da odtečejo.
5. Ohlajene gobe drobno narežemo (to bo ohranilo ne le njihov okus, ampak tudi vse koristne snovi, ki jih vsebujejo).

Ali lahko jemo surove lisičke

To vprašanje je povezano z dejstvom, da se pri visoki temperaturi večina koristnih snovi uniči. Zato v ljudski medicini mnogi uživajo lisičke surove. Najpogosteje jih predhodno zamrznejo ali vložijo.

Zanimiva dejstva o lisičkah

1. V času renesanse v Franciji so bile lisičke enaka poslastica kot je dandanes tartuf za sodobnega človeka. Bile so pravi biser vsakega aristokratskega jedilnika. V skandinavskih državah pa je goba veljala za afrodiziak, ki krepi moški spolni nagon. Zato so lisičke lahko videli med glavnimi jedmi poročne pojedine.
2. Na postsovjetskem ozemlju velja prepričanje, da lisička raste izključno v srednjem pasu, vendar je to zmota. Ta edinstvena sorta gob je široko zastopana v državah Južne Amerike in celo Afrike. Za najbogatejšo z lisičkami velja Latvija. Tam prve gobe najdemo konec pomladi, zadnje pa po prvih zmrzalih. Če je zima topla, lahko gobarji naberejo več kilogramov celo sredi decembra.
3. Največje lisičke po velikosti so bile zabeležene v Kaliforniji. Teža ene gobe je dosegla 500 gramov.

Fotografije lisičk