Sirkova kaša: koristne lastnosti in recepti za pripravo

Sirek je eno najstarejših žitnih rastlin, ki so jih ljudje začeli uporabljati in gojiti. Rastlina dobro prenaša sušo, se prilagaja različnim tlom in lahko ob neugodnih pogojih ustavi svojo rast, po nastopu toplega sončnega vremena pa se aktivno razvija. V prejšnjem stoletju je bil sirek na območju Sovjetske zveze stalno prisoten na policah, zdaj pa ga pogosteje najdemo v trgovinah z zdravo prehrano. Tudi po ceni občutno presega običajna žita.

Kaj je sirek

Sirek je zelnata rastlina iz rodu trav ali žit. Obstajajo tako enoletne kot večletne vrste. Številne sorte in vmesne oblike otežujejo njegovo klasifikacijo. Pogojno lahko sirek razdelimo v več skupin glede na uporabo rastline:

1. Žitno. Sem spadajo gvinejska, kafrska, krušna, negroška, kitajska in druge vrste. Zrna so zelo podobna prosu, barva se spreminja od svetle do temno rjave. Uporabljajo se za pridobivanje zdroba in moke. V nacionalnih kuhinjah držav, kjer sirek uspeva, je pogosto del vsakodnevnih jedi.
2. Sladkorno. Uporablja se za proizvodnjo živalske krme, melase, sirupa, medu iz sirka, biogoriv.
3. Zelnato. Najbolj znana gojena vrsta iz te skupine je sudanska trava, ki služi kot krma za živino in ptice.
4. Tehnično. Včasih ga imenujejo tudi metlasto, saj se ta rastlina uporablja za izdelovanje metel, metlic, ščetk, papirja.
5. Limonsko. Uporablja se kot začimba za jedi, uporablja se v parfumerijski, farmacevtski in živilski industriji.

Kje raste žitna kultura

V divji obliki se ta kultura pojavlja v Aziji, Afriki, Avstraliji. Med znanstveniki potekajo spori, kje so začeli gojiti to žito prvič. Nekateri menijo, da so sirek najprej začeli gojiti v južnem Egiptu, Kitajska in Indija pa sta postali sekundarni centri širjenja. Drugi pa so nagnjeni k temu, da sta Afrika in Kitajska samostojna središča izvora kulturnih sort rastline.

Kljub temu, da so sirek v Ameriko pripeljali šele v 17. stoletju, so Združene države Amerike danes največje proizvajalke tega žita. Gojijo ga tudi v Nigeriji, Sudanu, Mehiki, Avstraliji, Indiji, Braziliji, Kitajski, Argentini in drugih državah. Na območju nekdanje Sovjetske zveze sirek gojijo v Moldaviji, Kazahstanu, Ukrajini in na jugu Rusije, vendar se je površina posevkov v zadnjem desetletju opazno zmanjšala.

Kakšna je razlika med prosom in sirkom

Obe rastlini sta žiti. Zrna sirka bolj spominjajo na okrogel riž. Hranilna vrednost obeh izdelkov je približno enaka, vendar ima proso več vitamina E, kalija, fosforja, joda in kobalta. Medtem ko sirek vsebuje več vitaminov skupine B, kalcija, mangana in železa.

Sestava in kalorična vrednost

Hranilna vrednost sirka znaša 323 kcal.

Kemična sestava tega žita ga uvršča med najbolj zdrava žita. V 100 gramih izdelka je:

Vitamini:

1. Tiamin (B1) – 0,46 mg. Potreben je za normalno presnovo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Potreben je za normalno delovanje možganov, izboljšuje spomin in pomaga pri osredotočanju pozornosti. Normalizira apetit in blagodejno vpliva na rast kosti in mišic.
2. Riboflavin (B2) – 0,16 mg. Prispeva k tvorbi rdečih krvničk in protiteles. Pomaga ohranjati zdrave lase, nohte ter izboljša stanje kože. Ob njegovem pomanjkanju človek občuti stalno utrujenost, šibkost in izgubo apetita. Lahko se pojavijo težave z vidom.
3. Holin (B4) – 93 mg. Varuje živčne celice pred propadanjem in preprečuje motnje živčnega sistema. Pomaga obnoviti poškodovana jetrna tkiva zaradi delovanja strupenih snovi. Znižuje raven holesterola v krvi in zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja. Pri sladkorni bolezni tipa 1 zmanjšuje potrebo po insulinu.
4. Pantotenska kislina (B5) – 1 mg. Spodbuja proizvodnjo hormonov nadledvične žleze. Krepi imunski sistem, pomaga pri absorpciji drugih vitaminov, upočasnjuje staranje in spodbuja normalno delovanje možganov.
5. Piridoksin (B6) – 0,4 mg. Prispeva k absorpciji beljakovin in maščob. Preprečuje živčne motnje. Pomanjkanje vitamina povzroča anemijo, krče in prebavne motnje.
6. Biotin (B7) – 20 µg. Potreben je za okrevanje živčnega tkiva, kostnega mozga in znojnic. Ima inzulinu podobno aktivnost. Spodbuja rast celic, zato je še posebej pomemben za nosečnice.
7. Nikotinska kislina (B3) – 2,93 mg. Prispeva k širjenju majhnih žil, tudi v možganih, povečuje fibrinolitično aktivnost krvi, znižuje raven slabega holesterola, sodeluje pri tvorbi hemoglobina in sintezi hormonov. Pomaga živčnemu sistemu normalno delovati.

Makroelementi:

1. Kalij – 246 mg. Izboljšuje delovanje možganov, potreben je za normalno krčenje skeletnih mišic, normalizira srčni ritem in podpira fiziološke funkcije magnezija.
2. Kalcij – 99 mg. Potreben je za krepitev kosti ter zdravje zob in nohtov. Preprečuje acidozo, aktivira nekatere encime in hormone. Pospešuje metabolizem in s tem kurjenje maščob v človeškem telesu.
3. Silicij – 48 mg. Pomaga odstraniti strupene snovi iz človeških celic, povečuje trdnost kapilar in kostnega tkiva. Upočasnjuje staranje organizma.
4. Magnezij – 127 mg. Ima pomembno vlogo pri normalnem delovanju mišic in živcev. Sodeluje pri pretvarjanju krvnega sladkorja v energijo. Preprečuje odlaganje kalcija. Prispeva k normalnemu delovanju endokrinega sistema. Pomaga iz telesa odstraniti težke kovine.
5. Natrij – 28 mg. Aktivira encime trebušne slinavke, sodeluje pri nastajanju želodčnega soka, deluje vazodilatacijsko, normalizira vodno-solno ravnovesje. Ob pomanjkanju natrija se poslabša spomin, pojavijo se vrtoglavica, povečana utrujenost in mišična oslabelost.
6. Žveplo – 98 mg. Pomemben element pri proizvodnji kolagena, izboljša stanje kože, las in nohtov. Ščiti protoplazmo pred škodljivimi bakterijami, deluje protialergijsko in prispeva k strjevanju krvi.
7. Fosfor – 298 mg. Pomaga ohranjati zdrave zobe, je potreben za rast kosti, izboljšuje metabolizem in spodbuja delitev celic.
8. Klor – 47 mg. Prispeva k normalni prebavi, čisti jetra maščob in iz telesa odstranjuje soli.

Mikroelementi:

1. Aluminij – 1548 µg. Potreben je za skoraj vse reakcije pri tvorbi beljakovinskih in fosfatnih spojin. Sodeluje pri regeneraciji poškodovanih celic. Podpira normalno delovanje ščitnice.
2. Bor – 344 µg. Preprečuje razvoj bolezni kostnega tkiva. Sodeluje pri presnovi kalcija, fosforja in magnezija. Pomaga dvigniti življenjsko energijo.
3. Železo – 4,41 mg. Nepogrešljivo pri tvorbi hemoglobina v krvi, ščiti telo pred bakterijami, potrebno za pravilno presnovo vitaminov B skupine.
4. Kobalt – 2 µg. Sodeluje pri sintezi DNK in aminokislin. Potreben je za normalno presnovo v telesu, spodbuja rast eritrocitov.
5. Mangan – 2,46 mg. Uravnava raven glukoze v krvi, normalizira delovanje možganov in procese v živčnem sistemu. Sodeluje pri nastajanju holesterola, vpliva na presnovo lipidov in preprečuje nastanek holesterolnih plakov.
6. Baker – 390 µg. Potreben je za pretvorbo železa v hemoglobin. Sodeluje pri procesu tvorbe kolagena in sintezi endorfinov.
7. Cink – 2,17 mg. Preprečuje razvoj sladkorne bolezni, epilepsije, artritisa in revmatizma. Spodbuja hitro celjenje ran.

Prebavljivi ogljikovi hidrati:

• Škrob in dekstrini – 58 g;
• Mono- in disaharidi (sladkorji) – 1,6 g.
• Nasičene maščobne kisline – 0,51 g.
• Polinenasičene maščobne kisline:
• Omega-3 maščobne kisline – 0,07 g;
• Omega-6 maščobne kisline – 1,30 g.

Kakšne koristi ima sirek

Edinstvena kemična sestava naredi izdelke iz sirka izjemno koristne. To zrno ima veliko prednosti pred drugimi kašami:

1. V njem ni glutena. Zaradi lepka (glutena) je moka iz pšenice, rži in ječmena primerna za peko kruha, testenin in peciva. Toda pri nekaterih boleznih, kot je na primer celiakija, je strogo prepovedano uživanje živil, ki vsebujejo gluten. Takrat na pomoč priskoči zrno sirka. Iz njega lahko pripravite številne okusne jedi, s katerimi popestrite svoj jedilnik.
2. Povečana vsebnost vlaknin. Za razliko od mnogih žit, sirek nima neužitne lupine, zato ga lahko pripravljamo iz celega zrna. Ne le, da to blagodejno vpliva na prebavila, ampak je koristno tudi za ljudi s sladkorno boleznijo. Že dolgo je znano, da imajo živila, bogata z vlakninami, nižji glikemični indeks.
3. Vsebuje beta-glukan. Pomaga zniževati raven holesterola, zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni in krepi blagodejen vpliv vlaknin na človeško telo.
4. Je naravni antioksidant. Količina taninov, fenolnih kislin in fitosterolov v sirku presega količino teh snovi celo v sadju in jagodičevju. To pomaga krepiti imunski sistem, se boriti proti prezgodnjemu staranju telesa in ga ščititi pred škodljivimi vplivi okolja. Spojina 3-Deoksiantoksianin, ki je v velikih količinah prisotna v temnih sortah zrnja, preprečuje nastanek in razvoj malignih novotvorb.
5. Vir kompleksnih ogljikovih hidratov. Ti se počasneje presnavljajo, kar pomeni, da telesu postopoma oddajajo energijo, ne da bi povzročili nenaden skok sladkorja v krvi. To je zelo pomembno za ljudi s sladkorno boleznijo. Tisti, ki so na dieti za hujšanje, bodo s kašo iz sirka dobili občutek sitosti za dalj časa. Vendar se z izdelki iz teh zrn vseeno ne bi smeli pretirano navduševati.

Uporaba v medicini in kozmetologiji

Sirek uporabljajo tudi v medicinske namene. Ljudski zdravilci ne uporabljajo le zrnja, ampak tudi korenine in liste rastline.

1. Pozno jeseni ali zgodaj spomladi izkopljejo koreniko, ki včasih doseže dolžino enega metra. Sušijo jo v dobro prezračevanem prostoru in jo uživajo v obliki poparka pri protinu, revmatizmu in nevralgiji. Za to vzamejo 1 čajno žličko zdrobljenih suhih korenin in jih prelijejo s tremi kozarci vrele vode. Posodo zavijejo in pustijo stati približno uro do uro in pol. Uživajo po 1 jedilno žlico 30 minut pred obrokom.
2. Liste rastline uporabljajo za obkladke pri driski. Dovolj je, da jih položijo na trebuh, da kmalu občutijo olajšanje.
3. Poparek iz zrnja, pripravljen enako kot iz korenin, pijejo kot diuretik in tonik.
4. V prehrano vključiti jedi iz sirka zdravniki svetujejo ljudem, ki so izpostavljeni škodljivim vplivom okolja, kadilcem ali tistim, ki zlorabljajo alkohol. Prav tako ga dietetiki priporočajo nosečnicam, doječim materam in starejšim osebam.
5. V kozmetiki se najpogosteje uporabljajo eterična olja, pridobljena iz limonastih sort. Dodajajo jih v kreme proti staranju, tonike in mlečne losjone. Sirek v zrnju se uporablja kot piling.

Škodljivost in kontraindikacije

Kljub vsej svoji koristnosti sirka ne smejo uživati ljudje z individualno netoleranco do izdelka. Lahko se kaže v hudi obliki ali kot navaden meteorizem.

Jedil iz teh žit se ne priporočajo tudi ljudem z boleznimi prebavil v obdobju poslabšanja. V fazi remisije jih je treba v prehrano uvajati previdno, po posvetu z zdravnikom.

Otrokom začnejo dajati kaše iz sirka šele po petem letu starosti.

Kako shranjevati in kje kupiti

Trenutno je skoraj nemogoče kupiti zdrob sirka v običajnem supermarketu. Iskati ga je treba tam, kjer prodajajo izdelke za zdravo prehrano ali v spletnih trgovinah. Pri nakupu je treba biti pozoren na celovitost embalaže in roke uporabe.

Doma je treba sirek presuti v posodo s tesno zapirajočim pokrovom. V suhem prostoru zdrob ne izgubi svojih koristnih lastnosti približno dve leti. Že kupljeno moko iz tega žita je treba porabiti v enem letu.

Kako uporabiti moko iz sirka

Moko iz sirka je mogoče kupiti ali pa jo pripraviti sami iz zrnja. Najbolj koristna bo nerafinirana, brez obogatitve.

Za pripravo peciva jo običajno pomešajo s pšenično moko, pri čemer približno 15–20 % celotne količine nadomestijo z moko iz sirka. Če se ne drži teh pravil, se končni izdelek ne bo dobro spekel in ne bo puhast.

Če se uporablja samo moka brez glutena, je treba v sestavo testa vključiti vezivno sestavino – koruzni škrob ali ksantanovo gumo.

Moko iz sirka dodajajo tudi v omake za zgostitev.

Kaj lahko pripravimo iz sirka: recepti

Preden se lotite priprave jedi iz sirka, je treba vedeti, da bo za to potreben precej več časa. Zrnje se kuha približno eno uro. Šibek lasten okus izdelka lahko poudarimo z dišavnicami ali začimbami. Izkušeni kuharji menijo, da takšna priloga, nasprotno, poudari glavno jed.

Za pripravo dveh porcij drobljive kaše vzamemo 150 gramov sirka in 3 kozarce vode. Zdrob je treba sprati pod tekočo vodo, nato ga zalijemo z vodo, solimo in kuhamo, dokler zdrob ne postane mehak. Če je bila kaša pripravljena kot samostojna jed, ji lahko dodamo maslo.

Solate

Kaša iz sirka z jabolki, rozinami in korenjem
Sestavine: pripravljena drobljiva kaša iz sirka – 200 gramov, srednje jabolko – 2 kosa, rozine – 0,5 skodelice, srednje korenje – 2 kosa, kisla smetana – 4 žlice, limonin sok – 2 čajni žlički.

Jabolka narežemo na kocke, korenje – na drobne trakove. Rozine je treba sprati v topli vodi in osušiti. Vse sestavine dodamo kaši in premešamo.

Solata iz zelenjave in kaše iz sirka
Sestavine: 200 gramov pripravljene kaše, 3 paradižniki, 2 kumari, 0,25 glave belega zelja, 2 žlici rastlinskega olja, sol in poper, zelišča.

Zelenjavo operite in narežite na majhne koščke. Zelje nasekljajte in zmešajte s soljo, da spusti sok. Vse sestavine premešajte in postavite za dve uri na hladno mesto. Pred serviranjem potresite z zelišči.

Predjed "Sitna"
Sestavine: 200 gramov kuhane hladne drobljive sorgove kaše, 200 gramov zelene čebule, 3 kokošja jajca, 1 skodelica naribanega brynze, 1 jedilna žlica majoneze ali kisle smetane, koper, sol, poper.

Jajca skuhajte, ohladite, olupite in prerežite na pol. Čebulo sesekljajte. Premešajte kašo z brynzo, čebulo in majonezo. Na vrh okrasite s koščki jajca in potresite s koprom.

Juhe

Mesni boršč s sorgom
Sestavine: 350 gramov svinjine, 4 jedilne žlice kuhanega sorga, 1 manjša pesa, 0,25 glave zelja, 2 gomolja krompirja, 3 srednje veliki paradižniki, 1 čebula, 1 srednje veliko korenje, po polovici korena zelene in peteršilja, 1 jedilna žlica kisa 9%, poper, sol, lovorjev list, zelišča.

Meso operite, osušite, zalijte z vodo in postavite na ogenj. Po vretju odstranite peno in zmanjšajte plin. Medtem ko juha vre, operite peso in jo narežite na trakove. Paradižnike olupite, narežite na majhne koščke in skupaj s peso dušite, dodajte kis. Čebulo in korenje drobno sesekljajte in pražite, dokler čebula ne postane zlato rumena. Krompir olupite in narežite na kocke, zelje nasekljajte. V pripravljeno juho dodajte zelje in krompir ter kuhajte po vretju še četrt ure. Dodajte še peso, kuhano sorgovo kašo in preostalo zelenjavo. Po 8–9 minutah posolite in popoprajte po okusu ter dodajte lovorjev list. Ko ugasnete ogenj, pustite boršč pokrit približno pol ure. Postrezite tako, da v krožnik dodate žlico kisle smetane in sesekljana zelišča.

Dietni šči s sorgovo kašo
Sestavine: 3 jedilne žlice pripravljene sorgove kaše, šopek kislice, šopek špinače, 3 krompirji, 1 glava čebule, 1 koren peteršilja, 4 kokošja jajca, zelišča, kisla smetana, sol, poper.

Zelišča operite in sesekljajte. Čebulo in koren peteršilja narežite in prepražite na rastlinskem olju. Vodo zavrite in vanjo dodajte na koščke narezan krompir. Po 15 minutah dodajte čebulo, peteršilj, sorgovo kašo in zelišča. Posolite in popoprajte. Pustite, da se šči kuhajo pokrito približno 15–20 minut. Skupaj z juho postrezite kislo smetano in zelišča.

Glavne jedi

Dušena svinjina z zelenjavo in sorgom
Potrebne sestavine: goveji file – 400 gramov, pripravljena sorgova kaša – 1,5 skodelice, paprika – 2 papriki, jajčevec – 1 kos, korenje – 1 srednje veliko, sveži paradižniki – 2 paradižnika, čebula – 2 glavi, mesna juha – 1 liter, pšenična moka – 2 jedilni žlici, česen – 3 stroke, koper, lovorjev list, sol, poper.

Meso operite in osušite s papirnato brisačo. Narežite ga na srednje velike kocke in popražite, dodajte na trakove narezano čebulo in korenje. Papriko operite, očistite semen in peclja, narežite in popražite. Jajčevce operite, odstranite pecelj, narežite na manjše rezine, posolite in pustite stati 10–15 minut. Nato iz njih iztisnite sok, da se znebite odvečne grenkobe, povaljajte v moki in popražite. Paradižnikom odstranite kožo, narežite in prepražite v rastlinskem olju. Sirkovi kaši dodajte meso, zelenjavo, sol, poper po okusu, zalijte z juho in dušite do mehkega, občasno premešajte. Na koncu kuhanja v lonec stisnite česen. Pred serviranjem potresite s koprom.

Šnicelj s sirkovo kašo
Sestavine: 400 gramov teletine, 2 jajci, 0,5 skodelice kuhane drobljive sirkove kaše, 40 gramov kečapa, 2 glavi čebule, 2 stroka česna, 0,25 čajne žličke citronske kisline, 150 gramov paradižnikove paste, 0,5 skodelice kisle smetane, 3 žlice pšenične moke, mleti poper, sol, zelišča.

Meso operite, osušite, drobno nasekljajte ali zmeljite skozi mlinček za meso. Mletemu mesu dodajte kuhano sirkovo kašo, drobno narezano čebulo, surova jajca, citronsko kislino, zelišča, sol, poper, kečap, stisnite česen. Vse temeljito premešajte, razdelite na porcije in oblikujte šniclje. Pred cvrtjem povaljajte v moki ali v drobtinah. Končano jed lahko postrežete s svežo zelenjavo in kislo smetanovo omako.

Fotografija sirka