Snežni zvonček: zdravilne lastnosti in kontraindikacije

Kot pravi čudovita legenda, je Bog izgnal Adama in Evo iz raja pozimi. Eva je težko prenašala mraz in sneg, in ko je narava opazovala njeno trpljenje, se je odločila deklico razvedriti ter je del nežnih snežink spremenila v prav tako nežne elegantne cvetove. Odtlej se ob koncu zime ali v najzgodnejši pomladi zemlja prekrije s prijetno dišečimi, tankimi, izvrstnimi snežnimi zvončki.

Snežni zvonček je tipična pomladna cvetlica. Cveti med taljenjem snega, in ker to obdobje v različnih regijah nastopi ob različnih časih, nas lahko razveseljuje z elegantnimi miniaturnimi socvetji od zadnjega tedna februarja do sredine aprila – odvisno od tega, v katerem podnebnem pasu raste.

Znanstveno ime snežnega zvončka je galantus, sestavljeno iz dveh grških korenov – gala in anthos, kar v prevodu pomeni 'mlečna roža'.

Kemična sestava

Pri tem čudovitem nežnem cvetu moramo biti previdni: v vsakem njegovem delu je cela skupina alkaloidov, sestavljena iz 37 snovi – nivalin, likorin, galantin, tazetin ter najbolj iskan galantamin. Največja koncentracija je v čebulici. Galantamin vpliva na centralni živčni sistem, spodbuja delovanje celic možganov in hrbtenjače, zato to rastlino uporabljajo v uradni medicini.

Nivalin so že od nekdaj uporabljali v zdravilne namene. Zlasti tibetanski menihi so z njim lajšali krče žil nog in zdravili raka, kar pa v uradni medicini ni našlo uporabe.

Če pogledamo splošno porazdelitev alkaloidov v rastlini, je treba opozoriti, da v čebulicah prevladuje tazetin, v listih pa likorin.

Naslednja sestavina snežnega zvončka so čreslovine. Njihova značilnost je sposobnost nevtralizacije rakotvornih snovi, sproščanja črevesja toksinov, varovanja prebavnega trakta pred vnetji in ustavljanja krvavitev.

Organske kisline, ki so prav tako sestavina te zdravilne rastline, podpirajo imunski sistem in kislinsko-bazično ravnovesje človeškega telesa, izboljšujejo delovanje črevesja in spodbujajo sintezo želodčnega soka.

V različnih delih snežnega zvončka so tudi mineralne spojine, sladkorji, lipidi in vitamini, vendar njihove lastnosti v praksi niso uporabljene.

Kako izgleda in kje raste

Zvončke botaniki uvrščajo med trajne čebulnice. Obdobje njihove vegetacije je kratko – le nekaj tednov. Najprej se pokažejo nežni cvetovi, po približno dveh tednih ti odmrejo, nato pa kmalu ovenijo tudi listi.

Zvonček ima majhno čebulico – veliko od 2 do 3 cm. Oblikuje se iz lanskih in predlanskih lusk, ima pa tudi obnovitveni popek. Luske se tvorijo vsako leto – po tri na sezono. V njihovih pazduhah se skrivajo mlade čebulice.

Vsako pomlad iz čebulic v gostih šopih poženejo dolgi linearni listi. Hkrati z njimi se pokažejo tudi popki. Njihova cvetna stebla zrastejo višje od listov, ki tako rekoč stopijo v ozadje in svetu prepustijo, da občuduje prve lepe cvetove. Res pa je, da po cvetenju listi začnejo intenzivno rasti in lahko dosežejo dolžino 20 cm ter širino do 3 cm. Konice listov so pri različnih vrstah zvončkov bodisi koničaste bodisi zaobljene.

Barva listov je lahko svetlo zelena, celo z rahlim rumenkastim odtenkom, ali temno zelena. Listne ploskve so videti motne in bleščeče, kot da so prevlečene s plastjo maščobe ali voska. Za nekatere vrste so značilni gladki listi, za druge pa nagubani.

Cvetno steblo je cevasto in običajno bleščeče. Ovratnica je sestavljena iz treh zunanjih lističev-cvetnih listov bele barve, precej dolgih – do 3 cm, in treh notranjih.

Prašniki so globoko v notranjosti cveta. Rastlino oprašujejo prvi zgodnji insekti – čebele, muhe, metulji. Že maja dozori plod – precej mesnata sočna kapsula, v kateri se za loputami skrivajo okrogla semena.

Zvonček raste po vsej Evropi, z izjemo ostrih severnih območij, pa tudi v regijah Male Azije. Še posebej veliko vrst rastline najdemo na Kavkazu. Prav kavkaška predgorja veljajo za domovino zvončka, od koder se je razširil na druga območja.

Vrste

Zvonček vključuje 19 vrst, pri čemer jih več kot polovica – 12 – raste na ozemlju Rusije in držav nekdanje Sovjetske zveze.

Voronovov zvonček je dobil ime po velikem poznavalcu kavkaških rastlin, botaniku J. N. Voronovu. Prav ta vrsta rastline se goji in uporablja v medicinske namene. Odlikujejo ga svetlo zeleni bleščeči listi z rahlo rumenkastim odtenkom. Listi so rahlo prepognjeni po dolžini, zato je na spodnji strani tako imenovana kobilica. Po končanem cvetenju listi zrastejo do 22 cm, se odmaknejo od sredine, kjer je cvetno steblo, in se zavijejo v smeri naklona.

Cvetno steblo zraste do 15 cm v višino, na njem je cvet dolg približno 4,5 cm. Obdobje cvetenja Voronovovega zvončka je februar ali začetek marca. Plodovi dozorijo maja, že junija pa rastlina odmre.

Ta vrsta snežnega zvončka se pojavlja samo na Kavkazu. Njegov areal poteka vzdolž vzhodne obale Črnega morja in rahlo sega v Turčijo. Od meje med vodo in kopnim se ne oddaljuje daleč, v bližini južnih območij pa se lahko dvigne v gore, približno 40 km od obale. Njegovo okolje so širokolistni vlažni gozdovi.

Beli snežni zvonček ima sivo-zelene liste, kot da so prevlečeni z voščeno prevleko; po cvetenju se podaljšajo do 25 cm. Na koncu belih cvetnih listov je zelena pega v obliki podkve.

Ker je območje njegove razširjenosti precej široko – od držav srednje in vzhodne Evrope do Zakavkazja – je tudi čas cvetenja raztegnjen od juga proti bolj severnim regijam, od januarja do aprila.

V naravnih razmerah ga občudujejo prebivalci številnih evropskih držav – od Nemčije, ki je najsevernejša država, kjer raste beli snežni zvonček, do Italije, vključno s Sicilijo. Najbolj južne širine, kjer ta rastlina ni redkost, so Turčija. Na ozemlju Rusije ga je mogoče srečati v regijah južnega toka Dona.

Beli snežni zvonček lahko vidimo tako na gozdnih robovih ali v grmovju kot na odprtih prostorih – od predgorja do alpskega pasu. Ta rastlina je najzgodnejša medonosna rastlina v naravi, s katere čebele že februarja pobirajo nektar.

Ozkolistni snežni zvonček je zelo podoben svojemu sorodniku – belemu snežnemu zvončku, vendar je manjši. Pojavlja se samo v Kabardino-Balkariji – raste med grmovjem na severnih pobočjih gora na precej visoki nadmorski višini – do 700 m. Zaradi množičnega nabiranja za šopke je rastlina ogrožena in je zato uvrščena v Rdečo knjigo Rusije.

Elvisov snežni zvonček je poimenovan po angleškem botaniku Henryju Johnu Elvesu. Prav on je leta 1874 prvi našel in opisal to sorto. Njegovi listi so lahko zeleni ali sivkasti, na njihovih konicah je majhna kapica. Cvetovi so majhni, s cvetnimi listi dolgimi do 2 cm, na njihovem dnu in vrhu je zelena pega. Razširjen je v Bolgariji, na vzhodnih območjih nekdanje Jugoslavije, v vseh regijah Turčije razen vzhodnih ter na otokih v Egejskem morju. Široko se uporablja v okrasnem vrtnarstvu.

Ploskolistni snežni zvonček lahko srečamo samo na gorskih travnikih in pobočjih sotesk Severne Osetije in Gruzije, nikjer drugje na svetu ne raste. Njegova čebulica je ena največjih med vsemi vrstami snežnih zvončkov – do 5 cm dolga in približno 4 cm v premeru, luske so bele. Sijoči listi so gosto temnozeleni, ravni in široki, z jasno izraženim pecljem. Po cvetenju zrastejo do 25 cm, široki so več kot 3,5 cm. Cvetno steblo po koncu cvetenja nadaljuje rast in se podaljša do 22 cm, medtem ko običajno ne presega 15 cm. Obdobje cvetenja ploskolistnega snežnega zvončka je april in maj.

Nagubani zvonček se odlikuje po hrustljavih, nagubanih, topih, sivo-zelenih listih. Zdi se, kot da so prevlečeni z voščeno prevleko, po odcvetanju pa postanejo mastni. Tudi cvetno steblo je kot prevlečeno z voskom, cvetovi so veliki, s cvetnimi listi do 5 cm. Sprva so precej daljši od cvetnega peclja, vendar ta med cvetenjem še raste in na koncu doseže ustrezno dolžino.

Zvonček cveti marca in aprila in se odlikuje po globokem in močnem vonju. Njegovo območje razširjenosti so gore in predgorja Moldavije, Krima in Romunije, kjer raste na gozdnih robovih in v grmičevju. Ta sorta rastline je tako všeč cvetličarjem, da so na njeni podlagi razvili 10 sort okrasnega zvončka, ki so se odlično udomačile v ruskih vrtovih.

Zvonček kraljice Olge ima zelo majhno ovalno čebulico – ne več kot 2 cm v dolžino in 1,5 cm v premeru. Ta vrsta zvončka se razlikuje po tem, da njegovi listi pokukajo na svetlo ne spomladi, ampak jeseni, dolgo po cvetenju, septembra in oktobra. Cvetovi so srednje veliki, s cvetnimi listi do 2,5 cm v dolžino. Ta zvonček raste na robovih gozdov iz jelk in smrek na jugu Grčije.

Nabiranje in shranjevanje

Z medicinskega vidika velja čebulica zvončka za najbolj dragoceno, njeno nabiranje poteka aprila ali maja. Ker pa je zvonček priznan kot ogrožena rastlina in so številne njegove različice vpisane v zvezne in regionalne Rdeče knjige, je bolje nabirati nadzemne dele – cvetove in liste. Tudi ti imajo nemalo zdravilnih lastnosti.

Pomembno je, da se ne zmotimo in rastlino nabiramo le, če smo popolnoma prepričani, da gre za zvonček. Najbolj zanesljivo je, da se odpravimo na nabiranje na mesta, kjer zvonček raste množično, precej gosto in strnjeno.

Pred odhodom po zdravilno rastlino si je treba priskrbeti rokavice, v katerih bomo nabirali surovino, da se ne zastrupimo z močnimi snovmi, ki so v čebulicah, listih in cvetovih.

Vreme za nabiranje naj bo sončno, toplo in jasno. Delo je najbolje začeti pred poldnevom, ko se je rosa že posušila.

Točen datum nabiranja zdravilne surovine je treba določiti glede na to, v kateri fazi odpiranja je cvet. Najbolje je, da ne odlašamo in začnemo z nabiranjem, ko so se popki ravnokar odprli. Nikakor ne smemo čakati, da se cvetenje bliža koncu in se začnejo oblikovati semenske glavice.

Ne smemo nabirati vseh rastlin zaporedoma – v tem primeru se populacija zvončka na tem mestu nikoli ne bo obnovila. Čebulice po izkopavanju temeljito otresemo zemlje, s škarjami odrežemo korenine, operemo surovino in jo uporabimo svežo. Iz čebulic lahko naredimo sok ali vodne in alkoholne tinkture.

Zeleni del rastlin je treba rezati prav tako v času cvetenja, razložiti na papirju ali bombažni tkanini na dobro prezračevani verandi ali preprosto pod streho, da ne pada dež. Po sušenju ga zdrobimo v prah, na podlagi katerega nato pripravimo prevretke in vodne tinkture. Hraniti v dobro zaprti stekleni posodi eno leto.

Preden začnete pripravljati zdravilne mešanice iz zdravilnih surovin, se morate prepričati, da zelišče ni pokvarjeno. Ko odprete posodo, v kateri je shranjen prah, ga morate povonjati. Ne sme biti nobenih tujih vonjav – samo vonj rastline. Prav tako morate biti pozorni na videz in barvo ter uporabiti le tisto surovino, ki je ostala brezhibna.

Zdravilne lastnosti snežnega zvončka

Pri zvončku največje medicinsko zanimanje predstavlja alkaloid galantamin. Je glavna sestavina rastline, na kateri temeljijo metode zdravljenja.

1. Galantamin velja za neprecenljivo zdravilo za zdravljenje simptomov poliomielitisa in cerebralne paralize. Učinkovitost alkaloida je priznana tudi za lajšanje težav pri radikulitisu, polinevritisu, miopatiji ter za obnovo telesa po resnih poškodbah, ki so prizadele motorične živce, zlasti v procesu okrevanja po prometnih nesrečah. Njegova uporaba temelji na sposobnosti galantamina, da obnovi povezave med živčnim in mišičnim sistemom, kar igra pomembno vlogo pri izboljšanju gibljivosti rok in nog. Poleg tega je bila učinkovitost zvončka večkrat potrjena v praksi med izbruhom poliomielitisa po veliki domovinski vojni, ko drugih sredstev za boj proti tej grozljivi bolezni preprosto ni bilo na voljo.
2. Pripravki na osnovi zvončka, pripravljeni iz katerega koli njegovega dela – od čebulice do cvetov, pomagajo zmanjševati pogostnost epileptičnih napadov, odpravljajo krče, pomirjajo živce, blažijo histerična stanja, odpravljajo nespečnost in vzpostavljajo zdrav trden spanec.
3. Zaradi sposobnosti galantamina, da znižuje krvni tlak, se uporablja za zdravljenje začetnih stopenj hipertenzije. Srčne bolezni so še eno področje uporabe te zdravilne rastline.
4. Galantamin prispeva k izboljšanju peristaltike črevesja in spodbuja nastajanje sline, zato se lahko uporablja za uravnavanje prebave. Tudi v ginekologiji je alkaloid zvončka iskan: pomaga pri lajšanju vnetij organov ženskega spolnega področja ter odpravlja težave z menstrualnim ciklom, zlasti kadar so povezane s skromnimi in bolečimi menstruacijami.
5. Zvonček kaže dobre rezultate kot sredstvo za boj proti kožnim težavam, kot so glivične okužbe ali garje, saj ima ta zdravilna rastlina protiglivične lastnosti.
6. Pripravki na njegovi osnovi se dobro spopadajo tudi s furunkli in abscesi, saj njihovo delovanje temelji na antiseptičnem učinku, ki je značilen za alkaloid galantamin. Za odpravo teh težav se zunanje uporabljajo decokti in tinkture iz zvončka. Zaradi antiseptičnega učinka se uporabljajo tudi interno – uporabljajo se kot dodatno sredstvo pri zdravljenju prehlada in bronhitisa. Pri angini lahko grgrate s pripravki iz te rastline.

Snežni zvonček v ljudski medicini

Najpogosteje ljudski zdravilci predpisujejo pripravke iz podleska za zunanjo uporabo, običajno so to alkoholne ali vodne tinkture na čebulicah ali zelenih delih rastline. Vendar imajo v svojem zdravilnem arzenalu tudi sredstva za notranjo uporabo.

Pomembno je, da po zunanji uporabi zdravilnih pripravkov na osnovi podleska ne pozabite sprati z vodo mesta nanosa in roke, da ne bi prišlo do neprijetnih simptomov zastrupitve.

Proti furunklom in garjam

Za pripravo te tinkture boste potrebovali čebulice podleska. Na 10 g čebulic vzemite 1 liter nerazredčenega medicinskega alkohola. Čebulice rahlo narežite z nožem (to storite v rokavicah, da se ne zastrupijete) in jih prelijte z alkoholom v čisti stekleni posodi – na primer v kozarcu. Kozarec tesno zaprite in ga za en mesec postavite v temen in hladen prostor, da se namaka. Ko je tinktura pripravljena, jo precedite in shranite, pri čemer na kozarcu obvezno označite, da gre za strupeno sredstvo.

Takšen pripravek se uporablja za obdelavo kože pri glivičnih okužbah, pa tudi v primeru njenega prizadetja s furunkuli ali garjami.

Proti bolečinam v sklepih

Za pripravo tinkture, ki lajša bolečine v velikih in majhnih sklepih, pri radikulitisu, lahko vzamete 50 g čebulic ali 100 g listov. Zdravilno surovino zdrobite in prelijte s čistim medicinskim alkoholom (en liter). Za en mesec postavite v temen in hladen prostor, da se namaka. Nato precedite in uporabite v obliki obkladkov. Da ne opečete kože, obkladka ne nanašajte več kot 15 minut. Lahko preprosto drgnete boleča mesta s tinkturo.

Za izboljšanje delovanja nadledvičnih žlez

Z namenom normalizacije delovanja nadledvičnih žlez se uporablja tinktura iz cvetov. Nabrati jih je treba precej – približno 80 g cvetov skupaj s cvetnimi stebli. Svežo surovino prelijte v stekleni ali keramični posodi s pol litra kakovostne vodke. Infundirajte na mestu, kjer na posodo ne bodo padali sončni žarki, 40 dni. Nato tinkturo precedite in vzemite 3-krat na dan pred jedjo. Odmerek naenkrat – največ 20 kapljic. Za izboljšanje okusa lahko jemanje sredstva kombinirate s polovico čajne žličke medu.

Za zdravljenje glivic

Že dolgo časa ljudski zdravilci uporabljajo hladni vodni izvleček podleska za boj proti glivičnim boleznim kože. Za njegovo pripravo je treba sveže nabrane liste rastline (tri majhne šope) preliti s 3 litri hladne vode in pustiti 12 ur. Po tem času je pripravek za kopel nog pripravljen. Pripravite ga raje zjutraj, da ga vsak večer uporabljate – dokler ne izginejo simptomi glivične okužbe. Trajanje postopka je do 20–30 minut. Preden spustite noge v zdravilno sredstvo, ga morate segreti na udobno temperaturo.

Proti bolečinam v sklepih

Odvarek listov in cvetov rastline je učinkovit pri bolečinah v sklepih – tako velikih kot majhnih. Za pripravo potrebujemo nadzemne dele rastline – liste in cvetove. Dober šop rastline prekuhajte četrt ure v pol litra vode. Ko se ohladi do toplega, precedite, navlažite v zdravilni mešanici gazo ali bombažno krpo in naložite kot obkladek na problematična mesta. Tega obkladka ne držite dlje kot 15 minut – lahko pride do opeklin. Postopek je bolje izvesti pred spanjem, da nato boleči sklep takoj zavijete v topel šal ali ruto za celo noč.

Proti cistitisu in pielonefritisu

Snežni zvonček uporabljajo ljudski zdravilci za zdravljenje vnetja organov izločalnega sistema – ledvic in mehurja – kot sta cistitis ali pielonefritis. Ta pripravek pomaga tudi pri odpravi enureze ali pogostega in nenadzorovanega uriniranja. Za pripravo potrebujemo prah iz posušenih listov in cvetov rastline. 10 g zdravilnega prahu prelijte s 300 ml vrele vode in postavite na vodno kopel, kjer ga segrevajte 20 minut. Odstavite, ohladite in precedite. Pijte po 5 g (ali čajni žlički) 3-krat na dan. Hkrati z jemanjem tega sredstva je treba piti veliko tekočine. Rezultat bo uspešno izločanje okužbe iz ledvic in mehurja.

Mazilo proti bolečinam v sklepih

Ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov zmeljite na strgalu ali s pomočjo mešalnika skodelico čebulic zdravilne rastline. Dobljeno kašo zmešajte s kozjim maslom (5 skodelic) v toplotno odporni posodi. Pokrijte s pokrovom in postavite za 3 ure v pečico, kjer dušite pri približno 150 stopinjah. Ko se dobljeno mazilo ohladi, ga lahko uporabite ne le za lajšanje bolečin v sklepih, ampak tudi za zdravljenje kožnih težav – garje, glivične okužbe, furunkle. Uporabljati ga je treba vsakodnevno – preden se ponoči odpravite v posteljo. Število postopkov je odvisno od trajanja bolezni, vtiranje nadaljujte, dokler simptomi ne izginejo.

Za zdravljenje kožnih težav

Naberite cvetove malega zvončka (eno skodelico) in jih zmeljite v mlinčku za meso. Dobljeno kašo enakomerno porazdelite po bombažni tkanini in naložite kot obkladek na boleči sklep ali površino kože, poškodovane z glivicami. Zgoraj pokrijte s polietilensko folijo, trajanje postopka je 15 minut.

Proti akutni bolečini v sklepih

Z mešalnikom zdrobite pest cvetov malega zvončka (s cvetnimi peclji). Kašo naložite kot oblogo na sklep, ki vam ne daje miru. Po 15 minutah zdravilno sredstvo sperite s čisto vodo. Mali zvonček bo ublažil bolečino in zmanjšal vnetje.

Proti zobobolu

Če vas boli zob ali vam je oteklo lice po tem, ko je zobozdravnik odstranil zob, vam bo pomagalo izpiranje ustne votline z razredčeno tinkturo snežinke. Takšno sredstvo morate pripraviti na poseben način. Zalijte z vodko (0,5 l) 80 cvetov zdravilne rastline. Steklenico z mešanico postavite na sončno okensko polico za 40 dni. Tinkturo dnevno pretresite. Ko je pripravljena, tekočino filtrirajte in shranite – zdaj že v temnem hladnem prostoru. Za izpiranje ust razredčite čajno žličko sredstva v kuhani vodi. Na boleč zob lahko položite za 15 minut gazni tampon, namočen v tinkturo.

Za okrepitev zdravilnega učinka dopolnite postopek z notranjim jemanjem sredstva: 3-krat na dan, pred jedjo pijte po 20 kapljic. Popijte z vodo, v kateri je raztopljen med (polovica čajne žličke na 100 ml tekočine).

Proti lumbagu

S tem sredstvom zdravite ne le išias in artritis, ampak tudi atonijo črevesja. Vzemite 20 g suhega prahu zdravilne rastline, zalijte ga z 0,5 l vrele vode in držite v vodni kopeli 15 minut. Ohladite, filtrirajte in jemljite po čajni žlički 2–3-krat na dan. Trajanje zdravljenja je odvisno od zanemarjenosti in resnosti bolezni. Prenehajte jemati sredstvo po popolnem ozdravljenju. Ista sestava je primerna tudi za lajšanje stanja pri poliomielitisu, cerebralni paralizi in rakavih boleznih – vendar le kot pomožno sredstvo, poleg lekarniških pripravkov, ki jih je predpisal lečeči zdravnik.

Vrste zdravilnih pripravkov

Poparek

Hladen napoj snežinke se uporablja za kopeli, priporočljive za zdravljenje kožnih bolezni. Na 5 l vode vzemite 3 velike šope listov in cvetnih stebel s cvetovi zdravilne rastline. Surovino zalijte z vodo in namakajte 12 ur. Pred postopkom tekočino filtrirajte in zlijte v kopel. Ležite v zdravilni vodi 15 minut pri udobni temperaturi. Zelo vroča voda ni primerna za kopel. Po koncu postopka se sperite pod tušem.

Tinktura

Dva majhna šopka zvončkov bodisi zmeljite v mlinčku za meso bodisi z mešalnikom pretvorite v kašo. Zalijte s kozarcem dobre vodke. Sredstvo namakajte 10 dni v hladnem temnem prostoru. Precedite in z dobljeno tinkturo drgnite boleča kolena, ramenske ali komolčne sklepe, spodnji del hrbta, prste. Ta zdravilni pripravek pomaga tako pri akutni bolečini kot pri vlečni, prav tako olajša stanje, če v nogah čutite težo.

Prevretek

Skodelico sesekljanega svežega zelenja zvončka (listi in cvetovi s peclji) kuhajte 15 minut v pol litra vode s tesno zaprtim pokrovom. Po ohladitvi precedite, namočite gazo ali bombažno mehko tkanino v odvarek in nanašajte kot obkladek na vnete sklepe ali mesta kože, prizadeta z glivicami ali garjami. Po 15 minutah obkladek odstranite. Če je bilo sredstvo uporabljeno za zdravljenje sklepa, ga po postopku zavijte v topel šal. Pri zdravljenju kožnih težav toplotno ovijanje ni potrebno.

Kontraindikacije za uporabo

Preden začnete doma zdraviti z zdravilnimi pripravki na osnovi zvončka, se morate posvetovati s svojim lečečim zdravnikom.

Pri notranji uporabi sredstva iz zdravilne rastline je obvezno upoštevati natančno odmerjanje in urnik jemanja. Preveliko odmerjanje je izjemno nevarno, ker rastlina vsebuje alkaloide.

Sredstev iz zvončka ne smejo uporabljati bolniki, ki so pred kratkim preboleli epileptični napad, ter tisti z naslednjimi diagnozami: angina pektoris, hipertenzija druge ali tretje stopnje, ishemična bolezen srca – lahko povzroči motnje srčnega ritma. Pripravek na osnovi zvončka ne bo koristil, ampak škodil tistim, ki imajo bronhialno astmo ali pogoste črevesne kolike in hiperkineze.

Nosečnicam in doječim materam je uporaba zvončka strogo prepovedana. Otrokom, mlajšim od 16 let, so sredstva na njegovi osnovi prav tako prepovedana.

Zunanja uporaba pripravkov z zvončkom lahko pri ljudeh s preobčutljivo kožo povzroči opekline. Zato obkladkov ne nanašajte dlje kot četrt ure.

V nobenem primeru se pripravkov na osnovi te zdravilne rastline ne sme uporabljati zgolj za preventivo, gre za močno zdravilno sredstvo.

V primeru prevelikega odmerjanja lahko pride do hude zastrupitve zaradi galantamina v zvončku. To se bo takoj pokazalo z omotico, slinjenjem in upočasnitvijo srčnega utripa.

Fotografija zvončka