Karagana grivasta: zdravilne lastnosti in kontraindikacije

Za listopadni grm karagane grivaste so si ljudje izmislili še nekaj imen: imenujejo ga čapyžnik grivasti, kamelji rep ali preprosto grivka. Vse te besede je navdihnila oblika vej te rastline, ki jo botaniki uvrščajo v družino stročnic. Na videz je karagana povsem neopazna, vendar ima veliko koristnih lastnosti.

Kemična sestava

Vsak del karagane grivaste vsebuje cel nabor za človeka koristnih snovi.

1. V vejah in listih so čreslovine, oziroma tanini, ki blagodejno vplivajo na prebavo: pomagajo telesu rešiti vse težave s črevesjem, izločiti različne strupene usedline in bolje absorbirati koristne snovi.
2. Korenine rastline so bogate s saponini. Te kompleksne spojine, ki spadajo med glikozide, imajo izkašljevalni učinek, saj dražilno delujejo na dihalni sistem in pospešujejo nastajanje sluzi, kar pripomore k hitrejšemu čiščenju bronhijev in odpravi okužbe. Poleg tega imajo saponini diuretični in odvajalni učinek, spodbujajo sintezo hormonov in pomagajo čistiti kri holesterola, ki tvori obloge na žilnih stenah.
3. Nadzemni del rastline vsebuje celo vrsto koristnih snovi, med katerimi so prvi flavonoidi – kvercetin, miricetin in izoramnetin, ki se odlikujejo po sposobnosti aktiviranja encimov, vpletenih v prebavo. Poleg tega so odlični antioksidanti in antikancerogeni. Pomagajo nasičiti tkiva in organe s kisikom, krepijo žile in blažijo otekline, imajo imunomodulacijske učinke ter krepijo in širijo krvne žile.

Komponente karagane grivaste, kot so alkaloidi, so pri prevelikem odmerjanju nevarne zaradi negativnega vpliva na psihično stanje, vendar pa v dovoljenih odmerkih odlično opravljajo funkcijo zaščite človeškega telesa pred škodljivimi bakterijami, ki povzročajo bolezni. Sodelujejo v procesih razvoja živčnega, srčno-žilnega in dihalnega sistema. Te snovi so učinkovite pri zdravljenju malignih tumorjev.

Kumarini, ki so prisotni v vejah in listih rastline, imajo cel seznam ugodnih učinkov, zlasti ubijajo patogeno floro – mikrobe, glivice, bakterije in viruse, zato jih je mogoče uporabiti tako za zdravljenje bakterijskih kot virusnih bolezni. Kumarini se odlikujejo po sposobnosti širjenja žil, pomirjanja bolečin, izločanja toksinov in odpadnih snovi ter pomirjanja razburkanih živcev. Poleg tega kumarini veljajo za dobro sredstvo pri reševanju onkoloških težav, saj zavirajo razvoj in delitev rakavih celic.

Druga sestavina karagane so organske kisline. To so priznani antioksidanti. Poleg tega aktivno izboljšujejo delovanje črevesja, saj upočasnjujejo razvoj gnilobnih bakterij, zmanjšujejo vrenje v debelem črevesu, spodbujajo peristaltiko in s tem normalizirajo blato ter »vzpodbujajo« proces nastajanja želodčnega soka.

Sladkorji so prav tako del rastline, telesu dajejo energijo.

Naslednja pomembna sestavina zdravilne rastline so sterini. Njihovo pomanjkanje v človeškem telesu se zelo hitro pokaže z oslabitvijo imunskega sistema, znatnim poslabšanjem stanja zob, nohtov in las. Ob pomanjkanju sterinov se človek počuti izčrpanega, živčni sistem se izčrpa, kar se kaže z ostrimi nihanji razpoloženja ali popolno apatijo, pojavijo se prvi znaki zgodnjega, prezgodnjega staranja. Vzrok za aterosklerozo je lahko tudi pomanjkanje sterinov.

Od vitaminov v sestavi karagane je treba omeniti karoten in askorbinsko kislino.

Kako izgleda in kje raste

Na prvi pogled se zdi, da so navzgor rastoča, rahlo ukrivljena, kakor sablje, in nerazvejana debla gosto posuta z listi. Ob podrobnejšem pregledu so na temno sivih vejah-deblih poleg mladih lističev vidni pogosto razporejeni, že odmrli listni peclji, ki so ostali od prejšnjega leta. So ostri, kakor bodice, in včasih dosežejo dolžino 7 cm.

Listi so z »narobe« strani, torej s spodnje strani, dlakavi in belkasti, z zgornje strani pa so gosto zelene barve. Drobni lističi, razporejeni v parih po 4–6 kosov, so združeni v večje liste.

Posamični cvetovi rastline so obdani s prilistki, ki so prav tako kot listi dlakavi z belimi dlačicami. Sami cvetovi imajo zvonasto-cevasto čašo, so običajno rožnatih, rumenkastih in belih tonov, ne prevelikih velikosti – približno 3 cm. Rastlina cveti junija–začetka julija, nato dozori plod – dlakav strok dolžine do 4 cm, širine od 5 do 7 mm, s trdo in ostro konico. V notranjosti so okrogla semena, ki dozorijo avgusta, takrat pa dobijo rjavkasto barvo.

V naravnih razmerah na ozemlju Ruske federacije rastlino lahko srečamo v Burjatiji, Vzhodni Sibiriji – v Krasnojarskem okraju in Zabajkalju, na Altaju, v Sajanih, v Jakutiji, v republiki Tuva in na Daljnem vzhodu. Raste tudi na ozemljih, ki mejijo na Rusijo – v državah Srednje Azije, v Tibetu, v Mongoliji, na Kitajskem, v Butanu, Nepalu in Indiji, prav tako v nekaterih severnoameriških zveznih državah.

V višino karagana zraste od 30 do 100 cm. Raje ima sončna mesta in ne prenaša sence, raste na suhih in kamnitih, peščenih ali ilovnatih tleh. Običajno se nahaja na pobočjih gričev, gora, v visokogorskih stepah, iglastih gozdovih, v grmovju, na prodnatih tleh blizu rek. Rastlina je izjemno vzdržljiva in željna življenja, po suši se ponovno oživi.

Karagano grivasto uvrščajo med redke in ogrožene rastline, zato je vpisana v Rdeče knjige več regij, zlasti Irkutske oblasti in Burjatije.

Vrste

V rodu karagana po različnih podatkih šteje od 70 do 80 vrst. Karagana grivasta velja za eno najvišjih, običajno zraste do 1 m. In to je edina od vseh vrst, ki se uporablja v zdravilne namene. Nekateri ljudski zdravilci jo celo namensko gojijo na svojih vrtovih, da bi jo uporabljali v terapevtske namene.

Vendar je veliko večja karagana drevesasta. Ta vrsta je lahko listopadni grm ali drevesce, ki doseže višino od 4 do 7 m. V 19. stoletju so jo imenovali grahovec, grahova akacija, sibirska akacija. Njen areal rasti so gozdna območja Altaja, Sajan, Južnega Urala, Kavkaza, vključno z regijami Gruzije. Ni je težko srečati tudi na ozemlju Srednjega in Vzhodnega Kazahstana. Za razliko od grivaste je drevesasta karagana precej tolerantna na rahlo senco, zato raste na gozdnih robovih, v parkih in podrasti.

Ta vrsta karagane je bolj okrasna zaradi precej velikih rumenih cvetov, v času cvetenja zaradi njih listja skoraj ni videti, zato je rastlina videti povsem rumena. V tem obdobju na grm priletijo vse čebele iz bližnje okolice, to rastlino cenijo čebelarji in gozdni čebelarji zaradi medonosnih lastnosti. Zaradi svoje okrasnosti se je udomačila na vrtovih in v parkih, vrtnarji so se odlično naučili obrezovati jo, iz nje pa nastanejo lepe goste žive meje. Poleg tega lahko takšne žive meje celo utrjujejo pobočja s svojimi koreninami.

Obstaja še eno področje uporabe te sorte karagane: zaradi trdnega in prožnega lesa se njene veje uporabljajo za pletenje košar in raznih izdelkov, iz nje izdelujejo metle in pometače.

Karagana skitska. Ta vrsta rastline je nizka – ne več kot 40 cm. Je manj bodičasta od svojih sorodnikov in precej bolj razvejana, pri čemer so njene veje tanke in prožne. Skitska karagana raste na jugu Vzhodne Evrope – v Moldaviji, regijah ob Črnem morju in na Spodnjem Donu. Kot podlago običajno izbira kamnite apnenčaste kamnine, vendar jo najdemo tudi na črnicah, tleh z visoko vsebnostjo soli. Dobro prenaša sušo, vendar je močno izpostavljena škodljivim žuželkam, zato ni dosegla široke razširjenosti.

Karagana grmičasta raste kot kroglast grm in doseže višino 2 m. Njeno lubje je na pogled zelo značilno: rumenkasto sive ali zelenkasto sive barve, po vsem lubju pa so tanke svetle, skoraj bele proge. Precej pogosta je na celotnem evropskem ozemlju Rusije, pa tudi v Sibiriji, na Daljnem vzhodu, v državah Srednje Azije in v nekaterih zveznih državah Amerike. Običajno zavzema precejšnje površine, na katerih raste v gostih sestojih, pri čemer ima raje gozdna in gozdno-stepna območja ter gorata območja.

Usurijska karagana – prav tako grmovna rastlina, vendar bolj kompaktna kot grmičasta vrsta. Ne dvigne se višje od 1 m. Proces njenega cvetenja je zelo zanimiv: sprva rumena socvetja pridobijo skoraj rdečo barvo. V naravnih razmerah jo najdemo na enem mestu – na ozemlju Rusije, v Primorju.

Pritlikava karagana. Njeno ime govori samo zase: ta grmiček s tankimi nežnimi vejicami ne sme biti višji od 1 m. Cveti dolgo, skoraj štiri mesece – od maja do konca avgusta. Še ena njena značilnost je sijoče, gladko zlato lubje in listi, ki imajo svetlejši odtenek kot pri sorodnih rastlinah. Njen dom je Altajski kraj, kjer ta grm naseljuje kamnite prodnate pobočja ob gorskih potokih.

Karagana bodičasta. Ta grm je srednje višine, približno 1,5 m. Njegove razvejane poganjke precej pogosto pokrivajo trni, dolgi do 5 cm. Raste na kamnitih tleh, peskih, slanih tleh, pojavlja se v gorskih predelih Altajskega kraja, v Sajanih, na južnih območjih Burjatije, naseljuje kamnita pobočja ali prodnate podore.

Karagana oranžna. Nizka rastlina, ne višja od 1 m. Odlikuje jo to, da so listi ob razpiranju rumeno-zeleni, nato pa pridobijo naravni zeleni ton. Cvetovi te vrste karagane so rumeni z oranžnim odtenkom, od tod tudi ime. Tvori goste sestoje na rečnih prodnatih bregovih severozahodne Kitajske in v gorovju Tjanšan. Vrtnarji in krajinski oblikovalci uporabljajo oranžno karagano v okrasne namene.

Turkestanska karagana sega v višino od enega do 2 m. Po videzu je zelo podobna grivasti karagani, razen po barvi lubja: pri turkestanski so izrazito vidni zelenkasti odtenki. Lesni mojstri uporabljajo trd, gost, težak les te vrste rastline za intarzije, iz njega pa izdelujejo tudi strugarske izdelke. Turkestanska karagana raste visoko v soteskah: na Pamirju in v Altaju, na zahodu Tjanšana, v severnih in zahodnih predelih Kitajske.

Karagana drevesasta jokava (pendula). To je vrsta, ki so jo vrtnarji pridobili s cepljenjem grma s prožnimi elegantnimi vejami na deblo. Je izjemno lepa tako maja, ko je rumena od cvetov, kot pozimi, ko so njene veje pokrite s snežno kapo. Jokava karagana prenaša senco in ni muhasta glede sestave tal.

Karagana drevesasta Lorberga – še ena vrsta, pridobljena z delom vrtnarjev. Velja za grm, vendar se najpogosteje goji na deblu, zraste do 3 m. Njena krošnja je zelo podobna skledi, po robovih katere visijo prožne veje. Listi karagane Lorberge so dolgi in tanki, kot iglice macesna. Na splošno je krošnja videti lahka in zračna, skoraj brez sence. Zaradi celotnega videza to rastlino včasih imenujejo severna palma.

Nabiranje in shranjevanje

Kot zdravilna surovina se uporabljajo vsi deli karagane grivaste – nadzemni deli in korenina. Nabiranje rastline poteka kadarkoli v letu, tudi v zimskih mesecih. Toda najbolj cenjena je surovina, nabrana spomladi, v tistih dveh tednih, ko karagana cveti, in jeseni, ko je nabrala dodatne koristne snovi.

Korenino vzamejo tako, da rahlo podkopljejo z ene strani rastline, odrežejo majhen košček in luknjico zasujejo nazaj. Do nabiranja korenine je treba biti še posebej previden, saj je od nje odvisno, ali bo ta v Rdeči knjigi vpisana vrsta še rasla ali pa propadla. Na koreninici je mogoče videti majhne bele kroglice-izrastke. To je normalno, v njih karagana kopiči dušik. Takšna korenina je popolnoma zdrava in povsem vredna, da postane zdravilo. Otresejo jo zemlje, temeljito operejo pod tekočo vodo in razporedijo v tanki plasti v senci na prepihu na rešetkah, da surovino piha in se suši z vseh strani hkrati.

Glede tega, kako nabirati vejice z listi, obstajata dve mnenji. Nekateri zeliščarji pravijo, da ne smemo uporabljati kovinskih orodij, drugi pa jih previdno odrežejo s škarjami ali nožem, pri čemer odstopijo od tal, da ne poškodujejo korenine. Nato nabrano surovino povežejo v majhne šopke, ki jih obesijo na vrvi v prostoru, kjer je toplo, suho in piha prijeten vetrič.

Če rastlino naberete z lastnimi rokami, ste lahko prepričani, da je to tista prava karagana grivasta in ne rumena akacija, ki jo nepošteni prodajalci včasih ponujajo na tržnicah.

Zdravilne lastnosti rastlina ohrani eno leto – pod pogojem, da so jo hranili na suhem mestu v bombažni vrečki.

Zdravilne lastnosti karagane grivaste

Uradna medicina ne uporablja karagane grivaste in ni vključena v rusko farmakopejo zaradi premalo preučenosti ter pomanjkanja podatkov o kliničnih preskušanjih. Vendar pa jo že dolgo uporabljata tradicionalna tibetanska medicina in ljudski zdravilci. Zaradi širokega spektra zdravilnih lastnosti in močnega krepilnega učinka so Mongoli to rastlino poimenovali zlata karagana.

1. V Tibetu so že od davnine zdravilno rastlino uporabljali kot sredstvo za zniževanje vročine in za redčenje krvi. Za zeliščarje v Burjatiji in Irkutski oblasti je karagana nepogrešljiva pri zdravljenju vnetnih procesov različnega izvora, najpreprostejši med njimi so vnetja ustne votline, dlesni in grla, kože in sluznic spolnih organov. Zunanje se uporablja pri fistulah, hudih udarninah, tako zdravijo kožne bolezni, kot so ekcem, gnojni izpuščaji, akne, pa tudi nevrodermatitis in dermatoze. Karagana ne le odpravlja te težave, temveč preprečuje tudi nastanek brazgotin na mestu ran.
2. Gripa, akutne respiratorne virusne okužbe (ARVI) in akutne respiratorne bolezni (ARB), angina in tonzilitis – vse te bolezni, ki jih ljudje, oddaljeni od medicine, običajno povezujejo s prehladom, se prav tako zdravijo s karagano.
3. Protivnetne in celilne sposobnosti kulture so se odlično izkazale pri zdravljenju ginekoloških bolezni. S pomočjo zdravilne rastline se spopadajo z erozijo materničnega vratu in benignimi tvorbami v maternici, adneksitisom in endometriozo, menoragijo, predpisujejo ga za odpravo levkoreje, obnovitev rednosti menstruacije in reševanje drugih občutljivih ženskih težav. Zlasti ljudski zdravilci predpisujejo zdravilna sredstva, pripravljena iz te rastline, ženskam za čimprejšnji nastop nosečnosti, saj ne le pomagajo znebiti se počasnih vnetnih procesov, ki so vzrok neplodnosti, ampak tudi vzpostavljajo hormonsko ravnovesje v ženskem telesu.
4. Poleg protivnetnega delovanja ima karagana grivasta tudi protitumorni in protibolečinski ter radioprotektivni učinek – to je sposobnost zaščite telesa pred stranskimi učinki zdravljenja rakavih obolenj. Rastlina je še posebej učinkovita pri tumorjih organov reproduktivnega, prebavnega in dihalnega sistema. Zato pripravke na osnovi karagane grivaste priporočajo kot dodatek k osnovnemu zdravljenju s farmacevtskimi zdravili, ki ga predpiše onkolog. Izkušeni onkologi praviloma pozdravljajo uživanje poparkov tega zdravilnega grma med intenzivnim zdravljenjem raka, ko potekajo tečaji obsevanja in kemoterapije.
5. Korenino rastline priporočajo za uravnavanje delovanja krvnega obtoka – z njeno pomočjo je mogoče znižati krvni tlak in izboljšati pretok krvi.
6. Zdravilno rastlino priporočajo pri boleznih prebavil, povezanih z motnjami sluznice in vnetji, kot so razjede na želodcu ali dvanajsterniku. V nekaterih primerih je zdravljenje tako uspešno, da je mogoče ustaviti razvoj bolezni v zgodnjih fazah le s sredstvi na osnovi karagane grivaste, brez lekarniških farmacevtskih zdravil.
7. Karagano se uporablja za lajšanje utrujenosti, dvigovanje duha in obnovitev delovne sposobnosti. Zaradi pomirjevalnega učinka je rastlina koristna za ljudi intelektualnega dela in športnike, ki doživljajo visoke duševne in fizične obremenitve. Dviga imuniteto in izboljšuje sposobnost telesa, da se upre boleznim, kar je še posebej dragoceno v spomladansko-jesenskih obdobjih prehladnih in virusnih bolezni, lahko pomiri zobobol.
8. Poskusi, ki so jih znanstveniki izvedli na živalih, so razkrili tudi hepatoprotektivne sposobnosti karagane. Zato se nadaljevanje preučevanja te zdravilne rastline kot metode zdravljenja hepatitisa ali ciroze jeter šteje za obetavno.

Karagana grivasta v ljudski medicini

Pri določenih težavah – na primer pri ranah in odrgninah – se pripravki iz karagane grivaste uporabljajo samo zunaj, pri želodčni razjedi pa samo notranje. Pri nekaterih boleznih pa zeliščarji priporočajo kombinacijo notranje in zunanje uporabe sredstev, pripravljenih na osnovi karagane.

Pri radikulitisu

Dajte 2 veliki žlici drobno nalomljenih vejic karagane v kozarec vode, postavite na štedilnik in na majhnem ognju kuhajte 4–5 minut, nato pustite stati eno uro. Precedite in pijte pred jedjo po četrt kozarca 3-krat na dan. Poleg radikulitisa poparek pomaga pomiriti živce, vzpostaviti normalno spanje in znižati krvni tlak pri hipertenziji.

Pri prehladih

Nasekljajte 10 g korenin karagane, jih vsujte v kozarec vode in postavite na ogenj. Na majhnem ognju kuhajte 5–6 minut, pustite stati eno uro in precedite. Priporočljivo je piti pri prehladnih boleznih, akutnih respiratornih okužbah in virusnih okužbah dihal ter gripi po shemi: 3-krat na dan ne glede na obroke – po dve žlici. Zdravljenje naj traja vsaj en teden.

Pri sepsi

Recept je zelo podoben prejšnjemu, le da namesto korenine vzamete vejice karagane. 10–12 g surovine prelijte z 200 ml vode, zavrite in kuhajte 7 minut, nato pustite stati eno uro, precedite in pijte trikrat na dan pred jedjo – po 2 žlici. Pomaga pri sepsi kot protivnetno sredstvo, uporablja pa se kot pomožni pripravek k osnovnemu zdravljenju z zdravili.

Proti stomatitisu

Potrebujete 2 veliki žlici zdrobljene korenine zdravilne rastline, prelijte z 300 ml vrele vode. Pod tesno zaprtim pokrovom pustite stati dve uri, zavito v toplo brisačo. Precedite in uporabite za izpiranje ustne votline pri stomatitisu, gingivitisu. Ta pripravek lahko uporabite za zdravljenje laringitisa, faringitisa in angine. Za grgranje je treba poparek segreti na toplo temperaturo, postopek grgranja izvajati vsake pol ure vsaj tri dni.

Kot lokalno sredstvo se uporablja pri vnetnih težavah v spolnih organih, pa tudi za odpravljanje kožnih težav.

Pri zanemarjenih hemoroidih

Pripravite prevretek iz karagane grivaste: v kozico, ki stoji na ognju, s 250 ml vrele vode vsujte 1 jedilno žlico drobno nalomljenih vejic. Kuhajte 10 minut, pustite stati uro in pol, tako da kozico zavijete v šal za toploto. Precedite in dobljeno tekočino razdelite na 3 porcije, ki jih popijte enakomerno razporejene čez ves dan. Hkrati lahko iz tega prevretka delate obkladke: zmočite mehko bombažno krpo v zdravilni tekočini in jo prislonite na boleče mesto za 15–20 minut.

Za krepitev srčne mišice

Veje rastlin narežite ali nalomite zelo drobno. Vzemite 2 jedilni žlici z vrha tega materiala, dodajte v skodelico s 250 ml vode in na počasnem ognju zavrite. Ko zavre, kuhajte 5 minut. Odstavite skodelico z ognja, zavijte v toplo brisačo in pustite stati eno uro. Precedite in jemljite peroralno enkrat na dan po 50–60 ml, najbolje ponoči. Sredstvo morate popiti in takoj iti spat, da po zaužitju zdravilnega sredstva 8 ur ničesar ne jeste. To sredstvo bo pomagalo ne le pri krepitvi srčne mišice, ampak tudi pri zniževanju tlaka pri hipertenziji in pri izboljšanju spanja, motenega zaradi stresa. Trajanje zdravljenja se določi individualno za vsakega bolnika glede na potrebe.

Za zdravljenje težav s kožo

Pripraviti morate alkoholni izvleček karagane. V 100 ml dobre 40° vodke dodajte zdrobljen material (10 g). Namakajte v toplem in temnem prostoru v zaprti neprozorni keramični ali stekleni posodi od 8 do 10 dni, vsebino premešajte 2–3 krat na dan. Za mazanje aken, razjed ali kože, prizadete z dermatitisom, razredčite izvleček z vodo v razmerju 1:10. To isto razredčeno sredstvo bo pomagalo pri angini, stomatitisu, gingivitisu ali parodontozi; grgrajte ali izpirajte usta po vsakem obroku in še enkrat ponoči.

Pri neplodnosti

Če je vzrok neplodnosti počasi potekajoč vnetni proces, morate 2 veliki žlici posušenega in drobno narezanega korena karagane grivaste preliti s 300 ml vrele vode in pustiti stati 2 uri. Nato poparek precedite in uporabite za izpiranje. Bolje je, da se zdravite ob koncu tedna ali med dopustom, ko ste doma, saj je treba postopek ponoviti 4–5 krat na dan. Trajanje zdravljenja je 10 dni.

Sredstvo za zniževanje telesne temperature

Poparek karagane lahko uporabite pri prehladu, če se je dvignila temperatura. Pripraviti ga je treba kot običajen čaj: čajnik sperite z vrelo vodo, vanj vsujte 2 jedilni žlici zdravilnega materiala (lahko uporabite tako korenine kot veje). Ko se namaka približno 20–30 minut, ga lahko natočite in pijete z medom.

Če je temperatura zelo visoka, lahko pri kuhanju v čajnik dodate brusnične jagode (10–15 kosov) ali lubje koziške vrbe. Visoka temperatura bo hitro padla.

Vrste zdravilnih pripravkov

Poparek

1. Pri želodčni razjedi. Zdravilni učinek bo imel poparek, pripravljen iz 10 g suhih zdrobljenih vejic karagane in 200 ml vrele vode. Prelijte zdravilno rastlino, pustite stati pol ure v vodni kopeli, nato takoj precedite. Jemljite po 1 jedilni žlici po obroku (3–4 krat na dan).
2. Za zgago. Zdrobite 2 žlici posušenih listov. Prelijte jih z 250 ml vrele vode in pustite 2 uri pod tesno zaprtim pokrovom, da se namakajo. Nato temeljito precedite in pijte po 2 žlici 2- do 3-krat na dan.

Tinktura

Za hemoroide. Na 100 ml alkohola z močjo 70% morate vzeti 10 g suhih drobno narezanih vejic karagane. Prelijte zdravilno rastlino z alkoholom in pustite v temni stekleni posodi 10 dni. Pijte četrt ure pred jedjo po 30 kapljic, razredčenih z majhno količino vode.

Tinkturo lahko uporabite za izpiranje ustne votline, z njo namažite kožo, če je prizadeta z aknami, razjedami, dermatitisom. Za to je treba sredstvo razredčiti z vodo v razmerju 1:15.

Prevretek

Pri hipovitaminozi. Za pripravo decokcije boste potrebovali posušeno lubje in korenine rastline. 10 g drobno narezanega materiala prelijte s kozarcem sveže vrele vode in postavite na ogenj. Zavreti 8–10 minut, pustite stati 3 ure. Precedite. Pred jemanjem sredstvo segrejte, da bo toplo. Shema zdravljenja: pol kozarca 2-krat na dan ne glede na obroke. Pijte tekočino v majhnih požirkih.

Kontraindikacije za uporabo

Posebnih kontraindikacij za jemanje karagane grivaste ni. Morda ne bo ustrezala nekaterim bolnikom zaradi alergij, čeprav so takšni primeri izjemno redki, ali individualne nestrpnosti snovi, ki so sestavine rastline.

Ker pripravki na osnovi zdravilne rastline znižujejo krvni tlak, morajo biti pri notranjem uživanju decokcij, poparkov in tinktur previdni bolniki s hipotenzijo.

Z jemanjem karagane je priporočljivo počakati nosečnicam in doječim materam – da bi se izognili pojavu alergijskih reakcij pri otrocih.

V vsakem primeru se je pred začetkom zdravljenja treba posvetovati s svojim zdravnikom.

Fotografija karagane