Čremoha: zdravilne lastnosti in kontraindikacije

Že od nekdaj je bila čremoha simbol ljubezni, mladosti in čistosti. Njen nežni prijetni vonj je hranil skrivne skrivnosti zaljubljencev in celil ranjene duše.

Iz roda v rod se prenašajo legende, ki pripovedujejo o pojavu čremohe v našem svetu. V eni od njih je rečeno, da se je mlado dekle zaljubilo v mladeniča, ki ni delil njenih čustev. Dekle je dolgo trpelo, njeno srce se s tem ni moglo sprijazniti. Nazadnje je dekle umrlo, njeno srce je postalo hladno in spremenilo se je v čudovito drevo. To pojasnjuje, da med cvetenjem čremohe običajno nastopi močno ohladitev.

Pri starih Slovanih je to drevo veljalo za svetega zaščitnika ljubezni, varovali so ga in skrbeli zanj. V ljudstvu vlada mnenje, da je čremoha dobila ime po barvi debla: v staroslovanskem jeziku obstaja beseda »čerma«, ki pomeni »temno«. Prvi zapisi o tem drevesu so se pojavili v 15. stoletju.

Čremoha (Padus) spada v družino rožnic (Rosaceae), raste v Evraziji, Južni in Severni Ameriki. Obstaja več kot 20 vrst te rastline.

Kemična sestava

V sestavi plodov čremohe so glikani in čreslovine. Prav tako so bogati z eteričnimi olji, mikro- in makroelementi, vitamini.

1. Triacilgliceridi so v sestavi koščic. Prav tako vsebujejo glikozide.
2. Listi vsebujejo vitamine in vsa ista eterična olja.
3. Lubje, cvetovi, plodovi vključujejo čreslovine in cianovodik (cianovodično kislino), ki je strupen element.
4. Skoraj v celotni rastlini je benzaldehid. Ta prav določa fitoncidne lastnosti čremohe.

Največja količina bioaktivnih snovi je v plodovih.

Vitamini (mg):

• C – 23,1;
• E – 3,67;
• PP (nikotinska kislina) – 6,31.

Mineralne snovi (mg):

• kalcij – 2,2;
• kalij – 13,4;
• magnezij – 1,2.

Mikroelementi (mg):

• kobalt – 7,0;
• baker – 22;
• železo – 0,04;
• mangan – 1;
• cink – 15,6.

Kako izgleda in kje raste čremoha

Čremoha predstavlja visok grm ali drevo. Češnja in sliva sta tudi kulturi iz družine rožnic, zato so rastline podobne, zlasti med cvetenjem. Višina drevesa je odvisna od vrste in lahko znaša od 5 do 18 m. V divjini lahko srečamo čremoho visoko okoli 30 m.

Lubje mlade rastline je temno sive ali rjave barve z belo-rumenimi lečami. Pri odraslih rastlinah je razpokano in pokrito z rjavimi lisami. Z notranje strani je lubje rumeno z izrazitim vonjem po mandljih.

Deblo je običajno ukrivljeno, premer lahko doseže 0,4 m.

Listi so podolgovati ali ovalni s koničastim vrhom. Dolžina lista – od 6 do 25 cm, širina – 5–7 cm. Barva je odvisna od starosti drevesa. Pri mladih rastlinah so listi zlatozeleni, pri starih – medlo zeleni. Spodnja stran lista je mat, zgornja – bleščeča. Jeseni listje spremeni barvo v svetlo rumeno ali rdečo.

Krošnja je gosta, široka, s povešajočimi ali pokončnimi vejami.

Cvetovi se pojavijo konec maja in ostanejo približno do 10. junija. Odvisno od vrste so rdeči, rožnati ali beli, zbrani v povešajoča socvetja dolžine približno 12 cm. Cvetovi, lubje in listi sproščajo fitoncide, ki razkužujejo zrak.

Čremsa povsod raste v naši državi v zmernih širinah, na območjih skrajnega severa je redka. Vidimo jo lahko v vseh vrstah gozdov. Rastlina ima najraje najbolj osvetljena mesta: poseke, gozdne robove, podrast. Na bregovih vodnih teles lahko tvori neprehodne goščave. Čremsa lahko raste na vsaki zemlji, toda najmočnejše in najbolj zdrave rastline se razvijejo na bogatih ilovnatih tleh z zadostno vlago. Na močvirnatih tleh čremsa ne raste.

Vrste

Šteje več kot 20 vrst čremse. Skoraj vse vrste so drevesne ali grmovne oblike. Nekatere sorte so okrasne, druge dajejo plodove. V naravi so najpogostejše naslednje vrste:

• Navadna (grozdasta).
• Pozna.
• Virginijska.
• Maakova.
• Pensilvanska.
• Sjori.
• Antipka.
• Magalebska.
• Samoplodna sahalinska.
• Poskistna.
• Melkopilčata amanogava.

Navadna čremsa ima še dve imeni: ptičja in grozdasta. V naravi raste v Evraziji. Običajno je drevesna vrsta, redko pa se pojavi tudi grmovna. Drevo zraste do 18 m. Listje je zeleno z modrikastim odtenkom. Cveti vsako leto konec maja. Plodovi so temni, majhne velikosti, v premeru do 5 mm, rahlo sladkasti. Navadna čremsa se deli na sorte. Med njimi lahko srečamo zelo zanimive:

• Pendula – povešajoča krošnja.
• Pyramidalis – piramidalna krošnja.
• Plena – dvojni cvetovi.
• Leucocarpa – plodovi rumenkaste barve.
• Aucubaefolia – listi z majhnimi rumenimi madeži.

Za pozno čremso je domače okolje regija Severne Amerike. Dobro se počuti tudi v naši državi, ko se naseli v zmernih širinah. To je trdno samoplodno drevo, katerega višina doseže 30 m. Cvetenje je obilno. Jeseni intenzivno zeleni listi spremenijo barvo v rumenkasto rdečo. Lubje drevesa je črne barve, dokaj veliki plodovi dosežejo premer 10 mm. Ti plodovi so užitni, rahlo grenkavi, dozorijo jeseni. Rastlina ima močne korenine. Dobro prenaša zimske zmrzali.

Virginijska čremsa se v naravi pojavlja v Severni Ameriki. Drevasta oblika lahko zraste do 15 m. Grmovne sorte so srednje visoke, do 5 m, z belimi cvetovi in rdeče-bordo barvo listov. Čas cvetenja je v zadnjih dneh maja, ne spremlja ga vonj čremse, cvetovi ne dišijo. Plodovi so srednje veliki, rdečkasti, užitni. Nizke temperature, vročina in suša ne morejo škodovati rastlini, saj je odporna na podnebne spremembe. Ta vrsta čremse ima več izvirnih sort:

• Nana – nizek grm.
• Rubra – plodovi češnjeve barve.
• Melanocapra – jagode črne barve.
• Xanthocapra – rahlo rumenkasti plodovi.
• Pendula – povešajoča krošnja.

Maaka v naravnem okolju raste na Kitajskem in v Koreji, ter na jugu Daljnega vzhoda. Drevesa te vrste zrastejo do 17 m. Grmi, visoki od 4 do 8 m, so redki. Krošnja ima obliko stožca in krasi rastlino. Lubje je oranžno-rdeče, gladko, brez hrapavosti, in se lušči. Bujno zeleno listje se jeseni obarva rumeno. Beli cvetovi nimajo nobenega vonja. Plodovi niso primerni za prehrano. Maaka je odporna na zimske zmrzali, hitro raste, vendar se brez dobre osvetlitve in obilice vlage ne bo razvijala.

Pennsylvanska čremsa izvira iz naravnega območja Severne Amerike, vendar se je dobro prilagodila tudi našemu podnebju. Rastlina te vrste je pokončno drevo, višina od tal do vrha krošnje doseže 12 m. Obstaja tudi grmovna oblika, vendar je v naravi precej redka. Lubje drevesa je barve češnje, razkošna krošnja ima ovalno obliko. Zeleni listi se jeseni spremenijo v živo rdeče. Bela socvetja so velika. Rdeče drobne jagode se pojavijo šele v tretjem letu po sajenju. Čremsa te vrste cveti obilno in obilno obrodi. Gost razvejan koreninski sistem omogoča drevesu, da zlahka prenaša vse vremenske razmere in se razvija na katerem koli mestu in na kateri koli prsti.

Siori lahko srečamo v naravnem okolju Kurilov, Sahalina in severnih območij Kitajske. Drevesa čremse dosežejo 10 m višine. V zgornjem delu krošnje je listje zelene barve, proti dnu barva postopno prehaja v svetlo zeleno. Mladi listi in socvetja so obarvani v isti barvi – rdeče-vijolično-lila. Cvetoče drevo širi okoli sebe zelo močan vonj. Plodovi so veliki, v premeru do 12 mm, primerni za prehrano.

Antipka ima samo grmovno obliko. Za rast si je izbrala Daljni vzhod in Evropo. Koreninski sistem rastline je dobro razvit, zlahka se prilagaja različnim vrstam tal. Grmovje pogosto sadijo na pobočjih, da preprečijo drsenje tal. Prav tako ta čremsa služi kot dobra podlaga za sadne grmovne kulture. Bela socvetja so majhna in imajo prijeten nežen vonj. Majhni plodovi imajo črnkast odtenek.

Magalepska čremza je razširjena v Evropi. Drevesa zrastejo do 10 m, krošnja pa doseže 8 m v širino. Dišeči beli cvetovi so zbrani v kobulasta socvetja. Črni plodovi niso veliki in imajo grenak priokus. Rastlina potrebuje rodovitno zemljo in dobro osvetljenost. Zacveti in začne obroditi 3–4 leta po sajenju. Drevo dobro prenaša visoke in nizke temperature. Te rastline se pogosto uporabljajo kot žive meje. Živijo dolgo, obrezovanje vej za oblikovanje krošnje pa ugodno vpliva na njihov razvoj.

Samoplodna in sahalinska sta zgodnji rastlini. K sredini poletja že dozorijo plodovi. Imajo odlične okusne lastnosti. Drevo lahko doseže višino 8 m, odporno je na neugodne vremenske razmere. Samoplodna čremza ima visok donos: eno drevo lahko da približno 20 kg plodov.

Poskistna čremza dobro uspeva in se razvija v severnih in srednjih zemljepisnih širinah. Drevo je relativno nizko, največja višina je 5 m. Deblo je hrapavo, sive barve, mlade veje so rjave. Snežno bela socvetja vsebujejo do 40 cvetov. Rjavi plodovi imajo rumeno, zelo sočno meso. Plodovi so kiselkasto sladkega okusa in so trpki. Drevo je bogato cvetoče in visoko rodno, ima dobro odpornost proti zmrzali in škodljivcem. Plodovi se uživajo v kakršni koli obliki: sveži, posušeni, konzervirani.

Melkopilčata Amanogava je najlepša med vsemi vrstami. Rastlina ima zanimivo krošnjo v obliki kupole. Cvetovi so lepe nežno rožnate barve in so dvojni. Bogato cvetoča čremza ni le čudovita, ampak tudi izžareva prijetno nežno aromo.

Nabiranje in shranjevanje

Zgodaj spomladi, ko narava šele oživlja iz zimskega spanca, se začne tudi nabiranje čremze. V času začetka gibanja sokov se nabirajo lubje in veje. Lahko jih sušimo cele, vendar za pospešitev postopka in lažje shranjevanje tanke vejice in lubje narežemo s škarjami ali nožem na majhne koščke. Nato jih razporedimo na ravno površino pod nadstreškom ali v dobro prezračevanem prostoru, lahko pa jih damo tudi v sušilno omaro. Po končanem sušenju vse zložimo v vrečke iz bombažne tkanine in hranimo v suhem prostoru do 5 let.

Cvetove in liste nabirajo v času cvetenja. Ne smemo trgati vseh socvetij zaporedoma. Bolje je redčiti, trgati jih na različnih mestih, zlasti kjer rastejo preveč gosto. To bo preostalim socvetjem omogočilo več svetlobe, boljši razvoj in pozneje več plodov. Cvetov in listov ne drobimo; sušimo jih na svežem zraku, v prostoru ali v posebnih sušilnih komorah. Takšni pripravki se v vrečkah ne hranijo tako dolgo kot veje in lubje. Rok uporabe je omejen na 1 leto.

Plodove nabiramo v obdobju, ko so popolnoma zreli. Obvezno preverimo, da ne naletimo na poškodovane plodove. Ni jih treba nabirati, če je drevo bolno ali trpi zaradi škodljivcev, tudi če so plodovi na videz videti povsem zdravi. Nabiranje ptičje češnje je treba opravljati v suhem in hladnem vremenu. To lahko storimo zjutraj, ko se rosa posuši, ali zvečer. Grozde odrežemo v celoti. Nabranih plodov nikakor ne smemo izpostavljati vlagi. Grozde ptičje češnje razporedimo v tanki plasti in jih sušimo na enak način kot druge dele rastline. Po sušenju plodove očistimo vejic in pecljev ter jih zložimo v platnene vrečke. Shranjujemo jih lahko do 2 let v prostorih brez dostopa vlage.

Nekateri menijo, da lahko plodove sušimo na soncu. To je sporno vprašanje, saj vseh zdravilnih rastlin med sušenjem ni priporočljivo izpostavljati sončnim žarkom.

Prav tako se je treba spomniti, da ni dovoljeno nabirati nobenih rastlin, vključno s čremzo, v bližini cest in v bližini obratov s škodljivo proizvodnjo. Vse rastline kot goba vpijajo izpušne pline avtomobilov in strupene industrijske emisije.

Zdravilne lastnosti čremohe

O lastnosti čremze, da zdravi ljudi številnih bolezni, je znano že zelo dolgo. Ta lepotica ima resnično čudežne sposobnosti. Ljudje so najprej ugotovili, da trpek okus jagod kaže na to, da jih lahko uporabimo kot adstringentno sredstvo pri različnih motnjah prebavil. Med uporabo se je izkazalo, da imajo vsi deli rastline v večji ali manjši meri zdravilne lastnosti: diuretične, protivnetne, potne in hemostatične.

Največ snovi, koristnih za človeško telo, je v plodovih.

1. Velika količina vitamina C narekuje uživanje svežih plodov ali poparka iz posušenih pri pomanjkanju vitaminov. V težkih vojnih časih in na dolgih pomorskih plovbah je čremza reševala ljudi pred skorbutom. Vitamin C krepi imunski sistem, uravnava raven glukoze v krvi, deluje protivnetno in je močan antioksidant.
2. Vitamin PP sodeluje pri procesu tvorbe hormonov. Nikotinska kislina pomaga ohranjati živčni sistem v normalnem stanju, preprečuje nastanek migrene in olajša njen potek.
3. Vitamin E ščiti pred boleznimi srca in ožilja. Potreben je ženskam med nosečnostjo. V moškem telesu vpliva na semenčice, povečuje njihovo gibljivost. Vitamin E preprečuje degeneracijo organov vida, vključno s sivo mreno.

V jagodah je tudi veliko mikroelementov:

1. Baker v človeškem telesu pomaga pri absorpciji železa, sodeluje pri oskrbi tkiv s kisikom in pri tvorbi hemoglobina.
2. Cink povečuje odpornost telesa proti okužbam. Potreben je za ohranjanje zdravih zob, pospešuje celjenje ran in blaži vnetja. Cink je glavni element v zgradbi očesa, zato njegova količina v telesu vpliva na vid.
3. Kobalt pomaga pri tvorbi hormonov ščitnice, spodbuja izločanje holesterola iz telesa, zlasti iz žil, ter preprečuje nastajanje oblog. Prav tako selektivno preprečuje delitev rakavih celic.
4. Mangan prispeva k tvorbi kosti, hrustanca in vezivnega tkiva, zato je zelo pomemben za rastoči organizem. Ta mikroelement preprečuje maščobno bolezen jeter.
5. Plodovi v celoti posedujejo vse lastnosti, ki jih v različni meri imajo drugi deli rastline.
6. Skorja rastline se uporablja za pripravo antipiretikov, diuretikov in potilnih sredstev. Odvarki se v ginekologiji uporabljajo pri vnetnih procesih v ženskem sečno-spolnem sistemu.
7. Iz listov pripravljajo odvarke pri želodčnih motnjah in prebavnih težavah, ki niso povzročene z okužbami. Opozoriti velja, da so listi po količini koristnih snovi, ki jih vsebujejo, na zadnjem mestu.
8. Poparek iz cvetov dobro pomaga pri različnih vrstah vnetij oči. Najučinkoviteje je poparek destilirati; tako bo v destilirani vodi največ zdravilnih sestavin in rezultat uporabe bo opazen veliko hitreje.
9. Pripravki iz skorje in vejic lajšajo bolečine v sklepih in blažijo vnetje.
10. Ptičja češnja pomaga celiti rane in obnavlja poškodovano kožo.
11. Napitki iz čemernice sproščajo napetost, zagotavljajo zdrav spanec, povečujejo odpornost telesa proti boleznim in izboljšujejo vid.
12. S pomočjo sredstev iz ptičje češnje se znebimo črevesnih zajedavcev. Glavno je, da smo prepričani, da se ni naselila goveja trakulja: na ta način je ne bo mogoče izgnati, telesu pa lahko povzroči velike težave.

Za ženske

Pripravki iz ptičje češnje so koristni za ženski organizem. Krepijo imunski sistem, pomagajo v boju proti depresiji, izboljšujejo polt in stanje las. Odvarki in poparki iz skorje se v ginekologiji uporabljajo za izpiranje pri vnetnih procesih sečno-spolnega sistema. V preteklosti so ženske učinkovito uporabljale sredstva iz ptičje češnje kot kontracepcijsko sredstvo. Danes so jih uspešno nadomestila kemična sredstva.

Za moške

Sredstva iz ptičje češnje pomagajo moškim obnoviti rodno funkcijo, saj izboljšujejo sestavo semenske tekočine in povečujejo gibljivost semenčic. Ptičja češnja ugodno vpliva na splošno stanje telesa, krepi mišični sistem in izboljšuje krvni obtok.

Med nosečnostjo

Med nosečnostjo jemanje pripravkov iz čemernice ni priporočljivo. To lahko negativno vpliva na razvoj ploda.

Med dojenjem

Doječa mati ne sme uporabljati sredstev iz ptičje češnje peroralno, ker se z mlekom prenašajo na otroka, odmerjanje pa je lahko preveliko. Previdno jih lahko uporablja zunanje.

Za otroke

Sredstva iz čremse so koristna za rastoči organizem: krepijo imunski sistem, spodbujajo normalno rast in razvoj kostnega in mišičnega sistema. Vendar pa morajo otroci te pripravke uporabljati z veliko previdnostjo, najbolje je, da se predhodno posvetujejo s strokovnjakom.

Vsakdo se mora zavedati, da čremsa vsebuje sestavino, ki je močan strup – cianovodikova kislina (vodikov cianid). V majhnih količinah je varen. Na primer, do zastrupitve pride, če naenkrat pojeste 50 jedrc iz koščic čremse. Vodikov cianid je prisoten tudi v koščicah drugih rastlin, vendar v manjših količinah. Na primer, da bi se zastrupili z jedrci mareličnih koščic, jih morate pojesti 100. Cianovodikova kislina se ne kopiči v telesu, njene molekule se povežejo z molekulami glukoze in telo postopoma zapustijo kot nestrupena snov. Vendar pa je treba natančno spremljati odmerjanje pripravkov iz čremse, ki se jemljejo peroralno, saj več ni bolje.

Čremoha v ljudski medicini

Zaradi prisotnosti vodikovega cianida v čremsi uradna medicina ne hiti z uporabo njenih zdravilnih lastnosti. V lekarni lahko kupite le posušene jagode in vodo iz cvetov, ki se uporablja za izpiranje vnetih oči.

V ljudskem zdravilstvu se čremsa uporablja že dolgo in široko. Za zunanjo uporabo je popolnoma varna.

1. Pri radikulitisu, revmatizmu, artritisu in artrozi pomagajo obkladki iz poparka čremse: 20 g posušene skorje ali vejic prelijte s 500 ml vrele vode, pokrijte in pustite, da se ohladi do sobne temperature. Obkladke nanašajte na boleče mesto. Za okrepitev učinka lahko obkladek prekrijete s celofanom in ovijete z brisačo.
2. Pomaga pri kašlju pri akutnih respiratornih boleznih, bronhitisu: 20 g svežih listov prelijte z 200 ml vrele vode, kuhajte 10 minut na majhnem ognju pod pokrovko. Pustite, da se ohladi, precedite in dodajte kuhano vodo do prvotne prostornine. Jemljite po 100 ml 3-krat na dan.
3. Potilno in diuretično sredstvo: 5 g posušene, v prah zmlete skorje prelijte z 1 skodelico vrele vode, kuhajte 15 minut. Pustite, da se ohladi, nato precedite in dolijte vodo do 200 ml. Pijte po 1 čajni žlički trikrat na dan.
4. Pomaga pri kolitisu, enteritisu: 10 g sveže skorje posušite, zmeljite, prelijte z 200 ml vrele vode, postavite na majhen ogenj in zavrite. Pustite, da vzhaja 50–60 minut. Jemljite po 1 jedilni žlici zjutraj in zvečer.
5. Odpravlja bolečine v grlu pri angini: 1 čajno žličko posušenih jagod prelijte s 400 ml vrele vode. Pustite, da vzhaja vsaj 8 ur. Grgrajte 3-krat na dan.
6. Uporablja se pri furunulozi, dermatitisu, razjedah: 20 g svežih listov in tankih vejic narežite, prelijte z 1 skodelico vrele vode. Pustite, da vzhaja 30 minut, precedite. Uporabljajte v obliki obkladkov.
7. Lajša vnetje ustne votline: 1 jedilno žlico posušenih jagod prelijte z 200 ml vrele vode. Kuhajte na majhnem ognju 10 minut. Pustite, da vzhaja pri sobni temperaturi 2 uri. Izperite ustno votlino 3-krat na dan.
8. Normalizira srčni ritem, pomirja živčni sistem: 1 kozarec svežih, rahlo zmečkanih jagod prelijte z 500 ml vodke. Pustite stati v temnem prostoru vsaj 3 tedne. Precedite in postavite v hladilnik. Vzemite po 2 čajni žlički zjutraj in zvečer.
9. Pomaga pri bolečinah v sklepih in mišicah: 2 žlici narezanih listov in vejic prelijte s 500 ml vrele vode. Na majhnem ognju kuhajte 10 minut, precedite. Pijte po 50 ml 3-krat na dan.

Vrste zdravilnih pripravkov

Obstaja več vrst zdravilnih sestavkov:

Poparek

Zdravilne surovine ene ali več vrst prelijte z vrelo vodo in pustite stati nekaj ur, odvisno od recepta, nato precedite. Za nekatere vrste poparkov je potrebno dodatno segrevanje v vodni kopeli, kar lahko skrajša čas namakanja.

Tinktura

Surovine prelijte z vodko ali drugo alkoholno raztopino, pustite stati od 2 tednov ali več pri sobni temperaturi, nato precedite. Nato tinkturo shranite na hladno in temno mesto.

Prevretek

Zdravilne surovine prelijte s hladno ali vročo vodo in kuhajte na majhnem ognju 5–10 minut, na kratko pustite stati in precedite.

Čaj

Surovine prelijte z vrelo vodo (1 čajna žlička na 1 skodelico vode) in pustite stati nekaj minut.

Mazilo

Mazilo je mehka oblika zdravila. Doma zdravilne sestavine zmešajte z maščobo in segrevajte v vodni kopeli nekaj ur.

Uporaba v kozmetologiji

Jagode čremze, pa tudi njeno lubje, so našle široko uporabo v kozmetologiji. Čremza je v sestavi številnih kozmetičnih izdelkov, ki se proizvajajo v industrijskem obsegu. Ta surovina daje izdelkom pomirjujoč učinek na kožo, odpravlja otekline in rdečico, spodbuja celjenje manjših poškodb, regenerira in krepi kožne celice. Najpogosteje se za pripravo kozmetičnih izdelkov uporabljajo plodovi, redkeje lubje in listi. Izvlečki jagod in lubja, ki jih proizvaja kozmetološka industrija, se lahko uporabljajo kot samostojno sredstvo ali dodajajo kremam in losjonom za okrepitev njihovega delovanja. Zahvaljujoč kemični sestavi sestavine sredstev iz čremze prodrejo globoko v plasti kože, jo čistijo na celični ravni in hranijo.

1. Maske iz čremzinih surovin dobro hranijo kožo, jo vlažijo in tonizirajo ter preprečujejo njeno staranje.
2. Poparek iz cvetov čremze se že od nekdaj uporablja za izpiranje las po umivanju. Krepi lase, jim daje sijaj in svilnatost.
3. Jagodni poparek se priporoča za uporabo kot losjon za vsakodnevno brisanje kože.
4. Sok svežih jagod bo pomagal znebiti se mozoljev. Z njim je treba mazati problematična mesta.

Za celjenje mozoljev in ran

V enakih količinah – po 1 žlico – cvetove, liste, lubje čremze, cvetove ognjiča prelijte z 1 l vode. Na majhnem ognju zavrite, ohladite, ne da bi sneli pokrov. Izpirajte rane, delajte obkladke.

Maska za pomlajevanje in hranjenje kože obraza

Iz svežih jagod čremse naredite pire: 1 čajno žličko pireja zmešajte z 1 žlico segretega medu, dodajte žlico kefirja. Če želite, da maska postane gostejša, lahko dodate malo ržene moke. Nanesite na kožo 2-krat na teden za 20–30 minut. Sperite s toplo vodo, v katero ste dodali malo limonovega soka.

Losjon mladosti

2 žlici cvetov prelijte z 200 ml vrele vode, pustite stati 1 uro. Dodajte po 2 čajni žlički glicerina in medu ter 100 ml vodke. Vsak dan z mešanico obrišite obraz in predel vratu.

Čremoha v kulinariki

Dišeča čremsa je našla svojo uporabo tudi v kulinariki. Mnogi se spominjajo okusa pit s polnjenjem iz svežih jagod čremse, ki jih je na deželi pekla babica. Zdelo se je, da so prava mojstrovina slaščičarstva. Vonja sveže peke z aromo čremse ni mogoče pozabiti. Iz plodov te rastline kuhajo marmelado, pripravljajo kompote in sirupe za zimo. V vročih dneh bo kvas iz čremse odžejal, raznolikost peke iz čremsove moke pa bo zadovoljila okus vsakega gurmana. Iz jagod pripravljajo tinkture, jih dodajajo čaju.

Kiselj

200 g plodov čremse prelijte z 1 l vode in kuhajte približno 15 minut. Precedite, v juho vmešajte 3 žlice sladkorja, ponovno zavrite in v tankem curku vlijte v vodi razredčeni 2 žlici škroba, nenehno mešajte. Ko zavre, je žele pripravljen. Postavite, da se ohladi. Za izrazitejši okus lahko v škrob dodate sok polovice limone ali med.

Kvas

3 skodelice svežih plodov rahlo pretlačite, potresite z 300 g sladkorja in pustite 12 ur. Nato premešajte, dodajte 5 g svežega kvasa in prilijte 3 l vode. Po 24 urah precedite in pustite kvas stati dva dni, da se konča proces fermentacije. Razlijte v posode za shranjevanje in postavite na hladno mesto.

Soloženiki s čremoho

3 skodelice mastne kisle smetane, 3 jajca, 1,5 skodelice sladkorja, po 1,5 skodelice čremsove in pšenične moke zmešajte in stepite z mešalnikom. Specite palačinke, jih zložite eno na drugo, vsako premažite s čremsovim sirupom. Z vrha prelijte stepeno mešanico iz 2 beljakov in pol skodelice sladkorja ter pecite v pečici 10–15 minut.

Džem

Marmelado iz čremse skuhati je zelo preprosto. Jagode najprej 2–4-krat zmeljite skozi mlinček za meso. Nato dodajte sladkor, pustite stati 20 minut in kuhajte na počasnem ognju približno eno uro. Na 1 kg čremse vzemite 1,2 kg sladkorja.

Pijača (kava)

Suhe jagode zmeljite v mlinčku za kavo v prah. Nato pripravite kot običajno mleto kavo.

Mafini

Vzemite 120 g čremsove moke, 200 g pšenične moke, 240 g sladkorja, 240 g kisle smetane, 4 jajca, 1 čajno žličko gašene sode, 0,5 čajne žličke soli. Vse dobro premešajte, razporedite v modelčke in pecite 30–40 minut pri 200 °C.

Žemljice

V skledo nalijte 100 ml mineralne vode, vsujte 50 g sladkorja in 1 čajno žličko pecilnega praška, dodajte 50 g oljčnega olja, vse dobro premešajte. Vsujte po 150 g pšenične in čremsove moke ter 1 žlico škroba. Zamesite, oblikujte žemljice in pecite pri 180 °C 15–20 minut. Po želji lahko v testo dodate suho sadje, kandirano sadje. Pečene žemljice potresite s sladkorjem v prahu.

Preprosta čokoladna torta

200 g sladkorja, 250 ml vode, 100 ml sončničnega olja zmešajte. Dodajte po 2 žlici čremsove moke in kakava, 6 zvrhano žlico pšenične moke, 2 čajni žlički pecilnega praška, temeljito premešajte, lahko z mešalnikom, da testo postane enakomerno, brez grudic. Pečete v modelu, namazanem z oljem, 40–45 minut pri 180 °C. Po ohlajanju prerežite biskvit na dva dela, spodnjega namažite s čremsove marmelado, nanj položite drugi del, posujte s sladkorjem v prahu.

Koristna je čremohova moka

Postopek sušenja je dober način konzerviranja, saj sestava ostane čim bolj podobna sestavi svežega proizvoda. Pri kakršni koli toplotni obdelavi ali dodajanju konzervansov se vsebnost koristnih snovi zmanjša.

Moka iz posušenih jagod ohrani vse koristne lastnosti čremse. Zato iz prahu pripravljajo tako odvarke kot poparke in mazila: ti bodo prav tako zdravili bolezni in se lahko uporabljajo v kozmetične namene.

Čremsa je razširjena skoraj po vsem ozemlju naše države, vendar je moka priljubljena le v Burjatiji in Sibiriji. Tam jo tudi industrijsko proizvajajo, vendar v majhnih količinah. Moko je mogoče pripraviti sami. Za to je treba nabrati, pravilno posušiti jagode čremse in jih zmleti v mlinčku za kavo.

Energijska vrednost čremsove moke je skoraj 3,5-krat nižja od kalorične vrednosti pšenične moke. To je še posebej pomembno za tiste, ki imajo radi torte in pite, vendar ne želijo pridobivati odvečnih kilogramov. Če bi pekli samo iz čremsove moke, ne bi nič uspelo. Potrebna je pšenična moka, njen delež v skupni masi pa mora znašati vsaj 50 %. Po videzu čremsova moka spominja na kakav, diši po mandljih. V vonju so prisotne note vanilije in čokolade.

Kontraindikacije za uporabo

Čremsa je zelo koristna rastlina. Vendar je ne smejo vsi uporabljati kot zdravilno sredstvo in jesti.

Čremsa je kontraindicirana pri:

• osebah s kroničnim zaprtjem in kolitisom;
• bolnikih s hemoroidi;
• nosečnicah in doječih materah;
• otrocih, mlajših od 3 let;
• osebah z individualno nestrpnostjo;
• osebah, ki trpijo za hipotenzijo.

Čremsa je čudovita rastlina. Poleg svoje lepote, ki jo človek občuduje, zdravi bolezni, krepi imunski sistem, ohranja lepoto in mladost, naredi jedi bolj zdrave in raznolike ter pomaga v boju proti škodljivim žuželkam.

Fotografija čremse