Vranje oko: zdravilne lastnosti in kontraindikacije

V tistih družinah, kjer je v več generacijah navada, da vsako sezono hodijo v gozd po gobe in jagode, že od malega vedo: ko vidite liste in jagodo vranjega očesa – pojdite mimo, ne dotikajte se, kajti ta rastlina je strupena. Tako strupena, da se je celo žuželke izogibajo, zato nikoli ni objedena ali poškodovana od škodljivcev.

Kemična sestava

Botaniki so podrobno preučili vranje oko in že dolgo ugotovili, da je njegova nevarnost povezana predvsem s tem, da jagode in korenika vsebujeta glikozida paridin in paristifin, ki izkazujeta nevrotoksično delovanje, zastrupljata živčno tkivo in ga uničujeta. Hkrati pa lahko v razumni predpisani dozi pomagata v boju proti novotvorbam, odpravljata kakršne koli motnje krvnega pretoka, normalizirata sestavo krvi in njeno gostoto, se borita proti glivičnim okužbam in vnetnim procesom.

V sestavi rastline so tudi steroidni saponini, katerih vloga je zatiranje razvoja patogenih mikroorganizmov, ter zelo koristne snovi flavonoidi, ki blagodejno vplivajo na kapilarne stene, jih krepijo in normalizirajo delovanje srčne mišice.

Na seznamu koristnih sestavin vranjega očesa so kumarini, ki prispevajo k redčenju krvi in preprečujejo nastajanje trombov, ter pektini – snovi, ki omogočajo ohranjanje normalne črevesne mikroflore.

V rastlini je tudi nabor organskih kislin, zaradi katerih sodelovanja pri vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnovesja človeškega telesa delujejo imunski sistem, prebavni trakt, vsaka celica telesa, kar izboljšuje splošno stanje in počutje človeka ter povečuje njegov življenjski potencial. Približno enako vlogo ima tudi vitamin C, ki ga je v travi veliko.

Kako izgleda in kje raste

Vranje oko je trajnica. Njegova korenika se razteza daleč na strani, ne da bi se posebej poglabljala v tla (botaniki takšno vrsto korenine imenujejo plazečo). Vsako pomlad korenina širi svojo ekspanzijo na sosednje ozemlje in daje vedno nove poganjke. Kljub širokemu zajemu površine iz korenine zraste en sam poganjek – raven, rebrast, a gladek, brez dlak.

Na zgornjem delu pokončnega poganjka, visokega od 10 do 40 cm, nastane vretence – to je mesto, iz katerega na isti ravni rastejo štirje precej široki listi, enakomerno razporejeni po obodu in jasno v parih drug nasproti drugega, kot križ. Listi so podolgovati, ovalni, s koničastim vrhom, njihova dolžina je približno 10 cm. Čeprav spada voronij glaz v razred enokaličnic, za katere je značilno vzdolžno ožilje listov, ima mrežasto ožilje.

Iz središča tega svojevrstnega križa listov se dviga nizko in ne preveč debelo cvetno steblo, na katerem je neopazen zelenkast cvet, sestavljen iz dveh vrst ozkih, zelo podobnih cvetnim listom čašnih listov. V zunanji vrsti so zeleni, dolgi približno 4 cm, v notranji pa manjši, rumeno-zeleni. Celoten cvet po obliki spominja na zvezdo s koničastimi žarki. Rastlina cveti od konca maja in začetka junija do prvih dni avgusta, nato na njej nastane velika sijoča jagoda, po kateri je voronij glaz dobil svoje ime. Sprva je rdeča, med zorenjem pa pridobi gosto črno barvo z modrikasto-sivim poprhom.

Premer okrogle jagode je 1 cm, v njej so štiri gnezda-predelki, v katerih je veliko semen. Če plod zdrobimo, brizgne sok in takoj začutimo značilen težek vonj. Jagoda je tudi po okusu neprijetna, je kislo-grenka. Zori avgusta in po videzu spominja na borovnico ali črno borovnico, zato je pomembno, da otroke naučimo razlikovati strupeno rastlino in se ne dotikati navzven privlačne, a smrtno nevarne jagode. Prav v njej je največja koncentracija strupenih snovi, poganjki in listi so manj toksični.

Voronij glaz raje zaseda senčna mesta, ljubi vlažne ilovice, humusno bogata tla, prav s tem je pojasnjeno njegovo glavno bivališče – listnati in mešani gozdovi. Vendar se rastlina dobro prilagaja tudi iglastim gozdovom, kjer so tla zakisana zaradi igličastega odpada. Voronij glaz najdemo tudi na bregovih jezer in rek, v grapah, na gozdnih robovih, v podrasti, v grmovnatih goščavah in celo v gozdni stepi. Rastlina se razmnožuje s semeni, ki jih veter in zlasti ptice lahko raznašajo na zelo velike razdalje.

V naravi obstaja več različic voronjega glaza. Tako navadni štirilistni raste povsod v gozdovih od Srednje Evrope do Kamčatke in azijske regije. Bolj mu ustreza zmerno podnebje, vremenske razmere južne Evrope, regij Sredozemske obale, pa tudi držav Azije in Severne Amerike pa so neugodne za njegovo rast. Na ozemlju Rusije voronij glaz ne najdemo le v regijah s precej ostrim podnebjem – na Čukotki in v Jamalo-Neneškem okrožju.

V močvirnatih predelih Povolžja, Kavkaza in Zahodne Sibirije najdemo voronij glaz, imenovan nepopolni, v gorah Himalaje pa se je naselila različica, imenovana mnogolistna, te rastline imajo ne štiri, ampak od osem do deset listov.

Na ozemlju Rusije se pojavljajo (čeprav redko) primerki vranjega očesa s petimi in celo šestimi listi. Opazimo jih na Daljnem vzhodu – v senčnih legah, na zakisanih vlažnih tleh gozdov in grap. Sem so semena običajne štirilistne rastline prinesle ptice selivke, vendar so se zaradi posebnosti podnebja spremenile v nove, zdaj obstoječe sorte.

Nabiranje in shranjevanje

Rastlino vranjega očesa začnejo nabirati od začetka poletja, ko rastlina šele začne cveteti. Prav v tem obdobju je najbolj primerna za zdravilne namene. Ko se odpravijo po zdravilno surovino, zeliščarji maksimalno zaščitijo telo in oči pred stikom z listi ter stikom soka s kožo in sluznicami, ki lahko povzroči draženje in celo manjšo opeklino. Oblečejo tesna oblačila z dolgimi rokavi in zapenjajočimi manšetami, dopolnijo jih z rokavicami in zaščitnimi očali.

Rastlino odrežejo z ostrim nožem pri korenu in jo razprostrejo v senčnem, pred soncem skritem prostoru, kjer dobro deluje prezračevanje ali piha prepih. Odrezano surovino razporedijo v tanki plasti na papir in jo občasno obrnejo, da se enakomerno posuši.

Posušeno zelišče shranijo v platnene vrečke ali v dovolj goste papirnate vrečke. Na vrečki ali zavitku obvezno napišejo, katera rastlina je v njem in navedejo, da je strupena.

Nabiranje jagod poteka v obdobju, ko so popolnoma zrele. Na to kaže njihova barva – temno črna s sivkasto prevleko. Jagode lahko sušimo pod enakimi pogoji kot zelenje ali pa pospešimo sušenje z električnim sušilnikom. Jagode lahko tudi zamrznemo v zamrzovalniku. V obeh primerih je treba na vrečkah ali posodah navesti vsebino in omeniti prisotnost strupa.

Korenin ne jemljejo, saj niso primerne za zdravilne namene, ker povzročajo močno zastrupitev telesa.

Zdravilne lastnosti vranjega očesa

Uradna medicina ne uporablja pripravkov na osnovi vranjega očesa zaradi visoke strupenosti rastline. Tudi ljudski zdravilci so zelo previdni in pazljivi pri predpisovanju in priporočanju zdravilnih mešanic na njegovi osnovi. Zeliščarji v glavnem uporabljajo sposobnost rastline, da povzroča bruhanje in deluje odvajalno.

Poleg tega so od pradavnine čarovniki z decokti vranjega očesa zmanjševali intenzivnost krčev, ki jih povzročajo motnje živčnega sistema, zdravili vneto grlo, migreno, uporabljali so jih pri srčnih boleznih, ki jih spremlja povečan srčni utrip. Prosteje uporabljajo pripravke iz vranjega očesa zunaj: zdravijo abscese, razjede, furunkle, gnojne izpuščaje, nanesejo na rane po ugrizu steklega psa (obvezno po vseh predpisih, injekcijah in cepljenjih v uradnih zdravstvenih ustanovah). V ta namen uporabljajo sok rastline, kašo, vodne decokte ali alkoholne tinkture. Pri tem vsako priporočilo in vsak recept za uporabo obvezno spremlja navodilo: uporabljajte izključno pod nadzorom zdravnika.

Homeopati uporabljajo sredstva, pripravljena iz vranjega očesa, širše. Kot je znano, homeopatija zdravi bolezni z majhnimi, skoraj mikroskopskimi odmerki snovi ali močno razredčenimi pripravki. Medtem pa nima nobene zveze z uradnim zdravstvom, homeopati veljajo za predstavnike alternativne medicine.

Iz svežega zelenega dela izdelujejo homeopatsko sredstvo, ki se uporablja za lajšanje nevralgičnih bolečin v obrazu, glavi, pri pogostih vnetjih grla in grtanca. Isto sredstvo se uporablja za lajšanje trzajev vek pri konjunktivitisu. Zdravljenje s takšnimi sredstvi je običajno dolgotrajno.

Homeopati trdijo, da človeški organizem ne bo utrpel nobene škode, če rastlino uporabljamo v razumnem odmerjanju. Majhna količina piridina in paristifina, ki sta v listih in plodovih, se v želodcu uspešno razgradi pod vplivom klorovodikove kisline in encimov. Poleg tega homeopati poudarjajo, da je treba uporabljati rastline, nabrane ravno med cvetenjem, saj v tem obdobju listi in stebla vsebujejo najmanjšo količino strupenih snovi. Iz njih nastanejo dobre zdravilne tinkture in odvarki.

V terapevtske namene se uporabljajo sposobnosti vranjega očesa, da deluje pomirjevalno na živčni sistem, lajša krče različnega izvora, zdravi vnetne procese in izkazuje diuretični učinek. Rastlina pozitivno vpliva na krvožilni sistem, redči kri, izboljšuje njeno mikrocirkulacijo in pretok skozi mehka tkiva, hkrati pa pospešuje celjenje ran.

Iz sveže nabrane rastline pripravljajo pripravke, s katerimi zdravijo srčne težave – kot so aritmija, zlasti tahikardija, ali pospešeno bitje srca. Sredstva iz vranjega očesa uporabljajo pri številnih boleznih dihalnih organov, ki so prehladnega značaja – angini, laringitisu in tonzilitisu, vnetjih obnosnih votlin – sinusitisu in gajmoritisu, pa tudi pri bronhitisu. Celo pri tako resni bolezni, kot je tuberkuloza, homeopati predpisujejo sredstva iz te rastline.

Motnje in različne okvare sluha so prav tako na seznamu bolezni, pri katerih je vranje oko učinkovito. Na tem seznamu so tudi hude bolečine, ki so se pojavile v ozadju nevritisa, s takšnimi težavami se zdravilne sestavine iz rastline prav tako spopadajo. Tu se kaže njegov sedativni učinek, ki se uporablja tudi za zdravljenje psihosomatskih in duševnih motenj, lajšanje stanja pri živčnih tikov, uravnavanje delovanja žlez z notranjim izločanjem in obnovo normalnega hormonskega ravnovesja.

Ob pravilni uporabi rastlina izboljšuje delovanje prebavnega trakta, normalizira apetit, lajša otekline nog in olajša revmatične bolečine.

Za zdravljenje vsake težave se uporablja zdravilo v posebnem odmerku in ustrezni stopnji redčenja. Zdravljenje mora potekati pod nadzorom zdravnika homeopata. Samostojno predpisovanje in uporaba pripravkov iz volčjega očesa sta strogo prepovedana! Zloraba jemanja takih zdravil in preseganje odmerka nista priporočljiva, možna je zastrupitev.

Vranje oko v ljudski medicini

Najpogosteje volčje oko v terapevtske namene namakajo v vodki ali alkoholu; takšne pripravke zdravilci priporočajo za lajšanje glavobola, obnovitev normalnega spanca, olajšanje stanja pri boleznih srca. Z alkoholnimi pripravki zdravijo tudi kožne težave: rane in razjede; sposobni so odstraniti bolečine v sklepih in zmanjšati vnetne procese v njih, odpraviti mišične krče in pomiriti živčni sistem.

Za zdravljenje ran

Da bi se spopadli s težko celjivimi ranami, je treba vzeti toliko jagod, da v zdrobljeni obliki pokrijejo celotno prizadeto mesto. Zdrobite jagode, z dobljeno maso namažite gnojno rano, odrgnino, gnojni izpuščaj ali mozolje. Za zdravljenje zadošča uporaba sredstva enkrat na dan.

Sok proti glavobolu

Sok bo pomagal kot sredstvo za nujno pomoč pri migreni in glavobolu, ki ni povezan s povišanim krvnim tlakom. Bolečina bo popustila, če s sokom natremo senčnike. Za pridobitev tekočega zdravila se uporabljajo tako jagode kot zelenje, ki ga je treba pred stiskanjem v blenderju spremeniti v kašasto stanje.

To metodo lahko uporabljate največ enkrat na dan; pri hipertenziji je to sredstvo prepovedano.

Tinktura proti glavobolu

Da bi pozdravili migreno ter naredili napade redkejše in blažje, je treba pripraviti zdravilno mešanico iz pol litra vodke in 10 jagod. Mešanico postavite v omaro za 2 tedna, nato precedite. Pred zdravljenjem v 50 ml vode nakapajte 25 kapljic dobljene tinkture in vzemite 3-krat na dan. Tečaj zdravljenja traja 3 tedne.

Odvajalno sredstvo

V pol litra vodke namočite 50 g stebla rastline, ki ste ga predhodno narezali na majhne koščke. Mešanico odstranite na mesto, nedostopno sončni svetlobi, za 3–4 tedne, nato precedite. Tinkturo hranite v hladilniku, zdravilno mešanico pripravite neposredno na dan uporabe. V kozarcu vode raztopite 2 čajni žlički tinkture. Mešanico popijte v enem dnevu, pri čemer vsake 2–3 ure vzemite žlico.

Pri pretresu možganov

Vzemite 4 žlice kaše iz jagod volčjega očesa, jih vsujte v pol litra vodke in postavite v temen prostor za 10 dni, nato filtrirajte in jemljite trikrat na dan po 5 kapljic en teden.

Pri vnetjih oči

Vranje oko lahko uporabljajo ljudski zdravilci ne le kot samostojno rastlino, ampak tudi kot sestavino zeliščnih mešanic. Za zdravljenje vnetnih očesnih bolezni pripravijo mešanico iz enakih delov rdeče detelje, cvetov travniške krvomočnice, plavice, jagod črničevja, zelenja vranjega očesa in prelaza. Žlico dobljene zdravilne mešanice je treba preliti s kozarcem vrele vode in pustiti stati eno uro, nato pa z njim namočiti vatne blazinice in jih položiti na oči kot obkladke. Zdravite se do popolne ozdravitve.

Za lajšanje krčev

200 ml alkohola zmešajte v stekleni posodi z 2 g posušene pripravljene trave. Zdravljenje lahko začnete po enem tednu namakanja. Pred zaužitjem žlico tinkture razredčite z enako količino vode. To mešanico pijte vsaki 2 uri čez dan. Če so krči hudi, lahko odmor med odmerki skrajšate na eno uro, vendar skupna količina ne sme preseči kozarca na dan. Čas zdravljenja – en teden.

Pri laringitisu

Vzemite 30 g posušene in v prah zdrobljene zelenjave vranjega očesa, jo stresite v 400 ml segrete do vrenja vode in postavite na vodno kopel, kjer jo po vrenju držite 20 minut. Odstavite, ohladite in precedite skozi krpo ali gazo, zloženo v 6–8 plasti. Pijte 3-krat na dan – pred zajtrkom, kosilom in večerjo – po 30 ml (ali 2 žlici). Sredstvo hranite v hladilniku in ga jemljite največ en teden – natanko toliko časa bodo ohranjene zdravilne lastnosti.

Mešanica, pripravljena po tem receptu, je primerna tudi za zdravljenje tahikardije in živčnih motenj ter za njihovo preprečevanje.

Vrste zdravilnih pripravkov

Ne pozabite: samostojno predpisovanje zdravljenja s pripravki iz te zdravilne rastline je prepovedano. Nevarnost je v možnem prevelikem odmerjanju in celo toplotna obdelava ne zmanjša nevarnosti, ker strupene snovi iz rastline ne izginejo. Posledica prevelikega odmerjanja so lahko resne težave s srcem in ožiljem, zaviranje dihanja in živčnega sistema.

Za izdelavo zdravilnih pripravkov – odvarkov in tinktur – običajno vzamejo sveže zelenje, čeprav v posameznih primerih tudi posušeno travo. Tudi zeliščarji priporočajo jagode kot surovino.

Prevretek

Žlico posušenih, rahlo zdrobljenih listov vranjega očesa prelijte s skodelico (350 ml) pravkar vrele vode. Mešanico pokrijte s krožničkom in postavite na vodno kopel. Držite nad vrelo vodo 5–7 minut, nato odstavite in pustite stati 25–30 minut, nato obvezno precedite. Za notranjo uporabo uporabljajte v homeopatskih, majhnih odmerkih. Za pripravo obkladkov z odvarkom namočite gazo in jo položite na problematično mesto, na primer na slabo celilne rane ali razjede.

Mazilo

Za zdravljenje razjed lahko naredite obkladke z decokcijo rastline ali pripravite mazilo. Za zdravljenje razjed iztisnite sok iz zelenega dela rastline in ga zmešajte s katerim koli lekarniškim mazilom, ki se uporablja za zdravljenje infekcijskih in gnojnih ran, na primer z ihtiolnim mazilom. Pripravite odmerek zdravila za enkratno uporabo in ga nanesite enkrat na dan. Praviloma je teden dni zdravljenja dovolj.

Tinktura

1. Iz listov. Za pripravo alkoholne tinkture potrebujete 10 g svežih listov vranjega očesa. Nasekljajte jih in prelijte s pol kozarca alkohola. Čas maceracije je en teden. Macerirajte, tako kot vsako drugo zdravilno rastlino v alkoholu, v steklenici iz temnega stekla in vsakodnevno pretresite. Nato precedite in shranite na temnem in hladnem mestu. Sredstvo uporabljajte le močno razredčeno, v razmerju ena žlica na kozarec vode. Tinkturo priporočajo, če vas muči živčni tik na obrazu ali veki. Čez dan ne smete popiti več kot 200 ml razredčene raztopine.
2. Iz jagod. Za pripravo tinkture potrebujete 10 jagod (ne več!), prelijte s pol litra dobre vodke. Jagode so lahko sveže, suhe ali zamrznjene. Sredstvo macerirajte vsaj 14 dni v temnem prostoru. Posodo s tinkturo vsakodnevno pretresite. Jemljite jo močno razredčeno z vodo: na 50 ml vode – 20 kapljic tinkture. To je dnevni odmerek, ki ga razdelite na tri odmerke. Zdravila ne pripravljajte vnaprej, vsak dan pripravite svežo porcijo. Sredstvo uporabljajte pri motnjah živčnega sistema in težavah s srcem. Kurz zdravljenja traja 3 tedne. Če je potrebno nadaljnje zdravljenje, ga lahko nadaljujete šele po 10 dneh.

Kaj se zgodi, če pojeste vranje oko

Kljub močni strupenosti rastline, če nehote pojeste eno jagodo ali celo 2–3 jagode, se ne bo zgodilo nič hudega. Da, neprijetno je, ni pa smrtno. Panike ni treba dvigovati, vzemite nekaj tablet aktivnega oglja in stanje se bo izboljšalo.

Toda večje število jagod, ki jih zaužijete naenkrat, na primer 8–10 kosov, se bo zelo kmalu pokazalo. Že po eni uri se bodo pojavili znaki hude zastrupitve, saj se v prebavnem sistemu začne absorpcija škodljivih snovi v kri.

Kontraindikacije za uporabo

1. Prvo in glavno pravilo – z zdravili na osnovi rastline se lahko zdravite le po posvetu z zdravnikom in pri tem strogo upoštevate njegova priporočila glede odmerjanja in načina uporabe.
2. Vranje oko je kategorično prepovedano nosečnicam, doječim materam in otrokom.
3. Hipertenzija, enkratno povišan krvni tlak in nespečnost – to so prav tako kontraindikacije za zdravljenje z vranjim očesom.
4. Zdravil iz te rastline ne smejo uporabljati bolniki z boleznimi ledvic in izločalnega sistema, prav tako ne tisti, ki so nagnjeni k alergijskim reakcijam.

Simptomi zastrupitve

Če iz malomarnosti pojeste nekaj jagod vranjega očesa, se bodo kmalu pojavili znaki zastrupitve.

Odprlo se bo močno, morda celo neukrotljivo bruhanje, pojavila se bo driska, ki jo spremljata zgaga in močne bolečine v trebuhu oziroma v predelu želodca. V ustih se lahko pojavi občutek pekočega, požiranje bo boleče in oteženo. V sencih se bo začela močna bolečina, glava se bo močno vrtela, možna je celo izguba zavesti. Dvignila se bosta telesna temperatura in krvni tlak, pojavili se bodo znaki motenj dihanja in delovanja srca ter ožilja – tahikardija, motnje srčnega ritma. Če je zastrupitev huda, lahko pride do motenj koordinacije gibov, motenj govorne dejavnosti, krčev, vse do popolne ohromitve in prenehanja srčnega delovanja. Če pojeste 15–20 jagod, je smrt zelo verjetna, a tudi če oseba preživi, lahko ostane za vse življenje ohromljena.

V takšni situaciji morate prizadetemu nemudoma poklicati reševalce, medtem ko ti pridejo, pa mu dajte piti sodo raztopino (za to v liter vode vsujte nepolno čajno žličko sode oziroma 5 g in premešajte). Če sode ni pri roki, lahko preprosto daste piti veliko vode – vsaj tri kozarce za odraslega; količina tekočine za otroka je odvisna od starosti – na vsako leto njegovega življenja 150 ml. Pomembno je izprati želodčno vsebino.

Kot sredstvo za nevtralizacijo toksinov lahko bolnik vzame aktivno oglje, Enterosgel, Polisorb, Smekto ali Polifepan.

Da bi preprečili absorpcijo strupenih snovi skozi sluznice, morate prizadetega napojiti z rastlinskim oljem (1–1,5 žlice), mlekom, beljaki kokošjih jajc ali škrobno brozgo.

Pekoč občutek v ustih in slabost lahko olajšate s sesanjem koščkov ledu. Ob močni driski morate prizadetemu dati zdravilo Rehidron, da preprečite dehidracijo.

Ko prispe reševalno vozilo, bo zdravnik dal zdravilo za izboljšanje delovanja srca, za hitrejše izločanje toksinov in povrnitev organizma v normalno stanje pa raztopino glukoze, vitamine, hepatoprotektorje in diuretike.

Zanimiva dejstva

1. Vranje oko lahko raste le na dobri, hranljivi zemlji, zato služi kot kazalnik rodovitnosti in kakovosti tal. Toda tudi na najbolj optimalnih tleh rastlina raje uspeva posamično in le redko tvori majhne – največ deset predstavnikov – skupine.
2. O tem, od kod izvira ime rastline, pripoveduje zanimiva legenda. Naj bi v starem gozdu, v duplu starodavnega hrasta, živel sivolasi, v letih že, vedež s svojim zvestim krokarjem. Čarodej je modro ptico obdaril z zmožnostjo napovedovanja prihodnosti in jo naučil izogibati se ljudem. Ko je čarovnik umrl, je krokar krožil nad gozdom, podnevi napovedoval prihajajoče dogodke, ponoči pa, žalujoč za umrlim prijateljem, je pretakal velike solze, na mestih padca katerih je vznikala rastlina z veliko temno jagodo.
3. Poleg splošno razširjenega imena se vranje oko imenuje tudi volčje oči in medvedje jagode – prav tako zaradi podobnosti z zenicami plenilcev. Sivkast poprh na jagodah je rastlini dal ime "kukavičje solze". Glede izvora imena "križna trava" obstajata dve različici. Po prvi izvira iz dejstva, da listi trave rastejo drug nasproti drugemu – torej navzkriž. Druga različica je bolj grozljiva, a se z njo ne moremo prepirati: tisti, ki poje strupeno vranje oko, ima samo eno možnost – grobna plošča s križem nad njo.
4. V srednjem veku je vranje oko veljalo za magično rastlino, ki je lahko odčarala človeka, če je bil začaran.
5. Sredi 14. stoletja in pozneje, ko je v Evropi razsajala bubonska kuga, so jagodo vranjega očesa nujno nosili v žepu, všili v oblačilni šiv, iz nje naredili obesek in ga obesili na vrat. Ljudje so bili prepričani, da se bodo tako zaščitili pred kugo, pri čemer je bilo treba jagode za ta namen nabirati nujno v obdobju od 15. avgusta do 8. septembra.
6. Med poskusi na živalih so znanstveniki opazili podobnost delovanja poparka vranjega očesa z delovanjem glikozidov šmarnice, ko se po upočasnitvi srčnega ritma ta precej hitro pospeši.
7. Tibetanska medicina uporablja sredstva, izdelana na osnovi vranjega očesa, za pomoč ljudem z zlomi – trava pospešuje zraščanje kosti.
8. Jagode vranjega očesa so neprijetne tako po okusu kot po vonju; nekateri ljudje celo doživljajo ostre napade glavobola in močne slabosti zaradi njegove "arome". Iz istega razloga jih živali ne le ne jedo, ampak jih niti ne poskusijo, zato so zastrupitve pri domači živini zelo redke, v izjemnih primerih – ko se trava izgubi v kopici sena. Ptice pa kljuvajo jagode te rastline veliko in z veseljem, ne da bi občutile kakršno koli nelagodje. Škode jim od tega ni.
9. Starost vranjega očesa je enostavno določiti po poganjku: vsako leto se poveča za en segment, imenovan členek. Koliko členkov, toliko je rastlina stara.

Fotografija vranjega očesa