Šikša: zdravilne lastnosti in kontraindikacije

Sibirska šikša je pritlikav, a zelo privlačen grm, ki se pogosto uporablja v ljudski medicini. Ta rastlina je znana pod različnimi imeni – vodjanika, barjanska rastlina, jagodičasti verez, vranica. Uradna medicina njenih lastnosti še ni povsem preučila. Kljub temu velja za obetavno sredstvo proti sladkorni bolezni. Opaženo je njeno pomirjevalno in protikonvulzivno delovanje ter vrsta drugih lastnosti, ki bodo obravnavane v nadaljevanju.

Kemična sestava

Koristne lastnosti imajo tako listi kot jagode šikše. Vendar se njuna kemična sestava razlikuje. Najprej je treba opozoriti, da jagode šikše vsebujejo zelo veliko askorbinske kisline – v območju 70–90 mg na 100 g mase. Po tem kazalniku vodjanika nekoliko zaostaja za knežjimi jagodami in šipkom, vendar še vedno velja za precej visoko raven. Prav zaradi takšne vsebnosti vitamina C so jagode te rastline postale eno najučinkovitejših sredstev proti skorbutu v severnih območjih. Poleg tega ima askorbinska kislina antioksidativne lastnosti in ugodno vpliva na stanje žil in krvožilnega sistema nasploh.

Tako jagode vsebujejo:

1. Kvercetin, ki ima tako kot drugi flavonoidi antioksidativne in protivnetne lastnosti.
2. Rutin – pomena te snovi ni mogoče preceniti. Zmanjšuje agregacijo trombocitov in preprečuje nastajanje krvnih strdkov, zato se lahko v prihodnosti vodjanika uporablja za zdravljenje možganskih kapi in srčnih napadov. Prav tako rutin izboljšuje stanje žil in ima protivnetno aktivnost. Nekatere raziskave kažejo, da normalizira raven absorpcije joda v ščitnici, vendar ta vidik še ni dovolj raziskan.
3. Antociani – to so pigmenti, ki dajejo plodovom vodjanike temen odtenek. Hkrati imajo protivnetno delovanje, izboljšujejo pregradno funkcijo črevesja in na splošno normalizirajo presnovo lipidov.
4. Maščobna olja, potrebna za normalno presnovo.
5. Kumarini. Predstavljeni so predvsem z elaginsko kislino, ki ima kardioprotektivne lastnosti, zaradi česar je vodjanika koristna pri srčno-žilnih boleznih. Kislina ima tudi protivnetno delovanje ter reparativne lastnosti, torej spodbuja obnovo tkiv.
6. Ursolno kislino, ki velja za pomembno sestavino sredstev proti sladkorni bolezni in pomaga v boju proti prekomerni telesni teži.
7. Čreslovine in vosek.

Plodovi vsebujejo tudi različne vrste sadnih sladkorjev in eterična olja, vendar v nezadostnih količinah, da bi jim dali izrazit okus.

V listih in vejah rastline so kumarini, alkaloidi, eterična olja ter vitamin C, čeprav v manjših količinah. Poleg tega nadzemni del sibirske šikše vsebuje tudi zgoraj omenjena kvercetin in rutin s svojimi edinstvenimi lastnostmi ter čreslovine, ki imajo adstringentne lastnosti in rastlino naredijo učinkovito sredstvo proti driski. V listih in vejah rastline je prisotna kofeinska kislina. Ima protivnetno in imunomodulatorno delovanje, nekatere študije pa so pokazale, da lahko ustavi razvoj malignih novotvorb (vendar ta vidik še ni dovolj raziskan). Od mikroelementov, ki jih vsebujejo listi, je treba izpostaviti tudi mangan.

Kako izgleda in kje raste

Vodjanika je nizek, plazeč se grmiček. Danes obstajajo različne vrtne sorte (nekatere dosežejo celo 50 cm), vendar je v naravnih razmerah njena višina v povprečju 20–25 cm. To je zimzelena rastlina z dolgimi poganjki, ki lahko dosežejo 100 cm v dolžino.

V naravi raste v šopih, ki od daleč spominjajo na madeže na tleh. To je močno razvejan grmiček, zato je vsak šop v resnici en sam primerek rastline. Krošnja tega grma je blazinaste oblike. Steblo ima temen odtenek, gosto je pokrito z drobnimi listi – vsak listni plošček dolg do 10 mm ima rob, zavit navzdol. So tako drobni, ozki in tako gosto rastejo, da so podobni iglicam. Od daleč je rastlina videti kot pritlikava jelka. Zanimivo je, da vsak listič na grmu zdrži do pet let.

Listi vodjanike so na zgornji strani temno zeleni, na spodnji pa so videti rdečkasti, ker imajo gosto dlakavost ustreznega odtenka. Mimogrede, tudi steblo mladih rastlin je prekrito z rjavkastimi dlačicami.

Kot je bilo že omenjeno, se grm močno razveja, pri čemer del njegovih vej postopoma oblikuje adventivne korenine. Sčasoma rastlina zasede vedno več prostora, vendar v središču šopa veje začnejo odmirati.

Ta rastlina cveti z drobnimi in ne preveč lepimi cvetovi s tremi cvetnimi listi. Lahko so rožnate, rdeče ali vijolične barve. V osrednjem delu Rusije cvetenje običajno nastopi aprila-maja, v Sibiriji pa šele maja-junija. Oprašujejo jih ne le čebele, ampak tudi muhe in metulji.

Avgusta in septembra se na grmovju pojavijo plodovi – okrogle črne jagode s sivim poprhom. Njihov sok je prav tako temen, najpogosteje vijoličen – vse to je mogoče pojasniti s prisotnostjo zgoraj omenjenih antocianinov. Vendar te jagode s trdo kožico praktično nimajo izrazitega okusa in se zdijo vodene. Jagode se na grmu pojavijo že jeseni, a če jih ne poberemo, ostanejo na vejah do pomladi.

V divjini na ozemlju Rusije se vodjanika pojavlja predvsem v Sibiriji in na Daljnem vzhodu. Tam ta rastlina daje prednost vlažnim krajem, močvirnatim območjem in šotiščem. Zelo pogosto zraste v skalnih razpokah. Torej vodjanika dobro prenaša celo ostre naravne pogoje, kar naredi njeno namensko gojenje precej obetavno.

Vrste

V botaniki trenutno ni enotnega mnenja glede klasifikacije sibirske vodjanike. Nekateri znanstveniki menijo, da je rod Vodjanika monotipski in vsebuje le eno vrsto – črno vodjaniko (tudi črnoplodno). Vendar pa velja, da se v naravi deli še na japonsko in azijsko vodjaniko, pri čemer se prva na ozemlju Rusije praktično ne pojavlja. Obstaja pa tudi drugo mnenje, da rod Vodjanika združuje kar tri vrste. To so črna, dvospolna in rdeča. V vsakem primeru se v zdravilne namene goji le ena vrsta – črnoplodna vodjanika, ki je bila na splošno opisana zgoraj.

V krajinskem oblikovanju se vodjanika uporablja v skalnjakih in na alpskih gredicah. Žlahtnitelji so vzgojili več njenih sort, na primer:

• Citronela – rastlina z listjem edinstvenega limonastega odtenka.
• Smaragd – grm s temno zelenimi listi.
• Bernstein – sorta z zelo bledo rumeno obarvanostjo listov.

Priljubljene so tudi sorte, kot sta Lučija in Irska. Toda vse razlike med njimi se v glavnem nanašajo na okrasne zunanje značilnosti, medtem ko bo kemična sestava nadzemnega dela približno enaka.

Nabiranje in shranjevanje

Zelišče vodjanike nabiramo v času cvetenja rastline, plodove pa po zorenju. Vejice odrežemo z ostrim nožem, nato jih pregledamo, da ni poškodovanih, in jih razporedimo na platno pod nadstreškom ali v prostoru z dobrim prezračevanjem.

Včasih nabiramo ločeno le listke vodjanike, čeprav je to bolj zamuden postopek. To prav tako storimo na začetku cvetenja rastline. Liste lahko trgamo z rokami, za to ni nujno uporabiti noža. Toda nekateri zeliščarji za to uporabljajo majhne škarje. Kot zdravilno surovino je bolje vzeti ne vršne, temveč spodnje in srednje listke, pri čemer poškodovani ali uveli primerki za te namene niso primerni. Nato vse ponovno pregledamo, odstranimo pokvarjeno zelišče in grudice zemlje ter posušimo enako kot druge zdravilne surovine. Med sušenjem občasno premešamo zelišče in listke vodjanike, da poteka enakomerno.

Menijo, da je naslednje nabiranje vodjanike z istega območja možno opraviti šele po 8 letih, zato gojenje rastline na vrtu samo zaradi njenih zdravilnih lastnosti praktično nima smisla.

Jagode vodjanike nabiramo zjutraj ali zvečer. Menijo, da se tiste, nabrane čez dan, hitro pokvarijo. Jagode lahko sušimo naravno ali uporabimo sušilnik za sadje, vendar ga nastavimo na nežni način delovanja s temperaturo do 40 stopinj, da se ne uničijo koristne snovi, ki jih vsebujejo plodovi.

Sušeno surovino hranimo v platnenih vrečkah ali papirnatih vrečkah na suhem mestu, da se ne navlaži in ne pokvari. Rok uporabnosti: 2 leti.

Obstajajo tudi drugi načini predelave plodov. Na primer, lahko jih zamrznemo – jagode preberemo, pokvarjene zavržemo, surovine pa ne operemo, ampak jo preprosto vsujemo v plastične škatle za živila in postavimo v zamrzovalnik. V enem letu jih lahko uporabimo za pripravo čaja in odvarka.

Nekateri zeliščarji priporočajo pripravo soka iz jagod šikše za zimo. S sokovnikom iztisnemo sok iz jagod in ga zavremo, nato pa takoj ugasnemo, da se vsebovani vitamini ne uničijo. Ta sok zapremo v vnaprej sterilizirane steklene kozarce. Lahko ga pijemo po malem za zmanjšanje oteklin, znižanje prekomerne teže, lahko pa deluje tudi kot imunomodulator.

Zdravilne lastnosti šikše

Uradna medicina lastnosti šikše ni dovolj raziskala. Vendar znanstveniki nadaljujejo raziskave, saj je večkomponentni kompleks biološko aktivnih snovi v prihodnosti lahko koristen. Že danes je znano, da ima vodni ekstrakt (v obliki poparka ali odvarka) iz listov in zeli šikše protikonvulzivno delovanje in celo antihipoksične lastnosti.

Številne raziskave so dokazale cerebroprotektivno delovanje, to pomeni, da rastlina ščiti celice centralnega živčnega sistema, kar omogoča njeno uporabo pri zdravljenju nekaterih destruktivnih patologij. Tako je bila dokazana učinkovitost pripravkov šikše pri epilepsiji. Prav tako se lahko uporabljajo v kompleksni terapiji resnih bolezni, kot so multipla skleroza, klopni encefalitis in celo paralize različne etiologije.

V raziskavah, ki so jih izvedli tomski znanstveniki, so uporabili vodni ekstrakt zeli, listov in jagod šikše. Uporabili so ga za zdravljenje bolnikov z epilepsijo ter za ljudi s postkapno paralizo. To sredstvo je res zmanjšalo število epileptičnih napadov in olajšalo njihovo težo. Pri bolnikih s paralizo je redno jemanje ekstrakta šikše prispevalo k povečanju obsega gibov, kar lahko že štejemo za odličen rezultat.

Cerebroprotektivne lastnosti naredijo to rastlino obetavno sredstvo pri motnjah spomina in kognitivnih funkcij, pri migrenah in glavobolu. Že danes jo uporabljajo v prehranskih dopolnilih, ki naj bi pomagala pri hitri utrujenosti in zmanjšanju tonusa.

Šikša ima tudi sedativno delovanje, zato jo jemljejo kot pomirjevalo in pri motnjah spanja. Dokazane so njene holagogne in diuretične lastnosti, kar omogoča uporabo rastline pri boleznih ledvic in hepatobiliarnega sistema. Poleg tega ima antihipertenzivno delovanje, kar omogoča jemanje pripravkov na njeni osnovi za znižanje tlaka.

Šikša v ljudski medicini

V ljudski medicini je črna šikša našla širšo uporabo. Na njeni osnovi pripravljajo odvarke in poparke, ki se uporabljajo:

• pri glavobolih različnega izvora;
• pri fizični in psihoemocionalni preutrujenosti;
• pri kronični utrujenosti;
• nespečnosti;
• pri oteklinah različne narave;
• pri gastritisu s povišano kislostjo;
• pri kolitisu in nekaterih drugih vnetnih črevesnih boleznih;
• pri oteženem uriniranju;
• kot pomirjevalo, pospeševalec presnove in preventivno sredstvo proti nalezljivim boleznim.

Visoka vsebnost vitaminov in mineralov je vodeniko v starih časih naredila učinkovito sredstvo proti skorbutu, kar je bilo še posebej pomembno v severnih območjih.

V tibetanski medicini so vodeniko uporabljali tako kot notranje kot zunanje zdravilo. V prvem primeru je šlo za zdravljenje bolezni jeter in ledvic (sodobna znanost je potrdila te lastnosti rastline). V drugem primeru so pripravke na osnovi šikše uporabljali za zdravljenje aken, različnih draženj kože in izpuščajev, kar prav tako ni brez pomena, saj vodenika vsebuje veliko protivnetnih snovi.

Kar zadeva konkretne recepte za uporabo, obstajajo v številnih različicah, saj je ljudsko zdravilstvo skozi leta nabralo veliko načinov.

Na primer, za lajšanje migrene lahko izberete enega od treh načinov:

1. Vzamemo 2 žlici posušenih listov vodenike, prelijemo s 500 ml hladne vode, zavremo in kuhamo 5 minut. Nato pustimo pripravek stati 40–60 minut, precedimo skozi večkrat zloženo gazo in jemljemo po 3–4 žlice 5-krat na dan.
2. Odvarek pripravimo nekoliko drugače. Vzamemo 2 žlici zdrobljenega suhega materiala (jagod, listov, vejic, pomešanih v enakem razmerju), prelijemo s 500 ml vrele vode in segrevamo v vodni kopeli 10 minut, vendar ne zavremo. Jemljemo v enakih količinah, kot je navedeno v prvem receptu.
3. Vzamemo 20–30 kapljic alkoholne tinkture šikše na 50 ml vode in jemljemo trikrat na dan pol ure pred obrokom. To sredstvo velja za učinkovito zdravilo tudi proti vegetativni distoniji.

Vodenika bo koristna tudi pri drugih boleznih:

1. Pri različnih žilnih patologijah vida (siva mrena, zeleni mren, povišan očesni tlak) se uporablja tako imenovani napar. Pripravimo ga tako – vzamemo 1 žlico suhega zdrobljenega materiala (vejic in listov) in prelijemo z 2 žlicama vrele vode. To pomeni, da se zelišče popari, postane vlažno in sprosti v vodo vse koristne snovi. Ta vlažni material ohladimo, nato pa zelo temeljito ožamemo skozi gazo – s tako dobljeno tekočino kapamo v oči 5–6 krat na dan. Dovolj sta 1–2 kapljici v spodnjo veko. Hkrati zeliščarji priporočajo dopolnitev zdravljenja z jemanjem prevretka šikše (po 1 žlico 3-krat na dan) ali tinkture (po 30 kapljic na 50 ml vode). Zdravljenje traja 90 dni, nato se naredi premor vsaj en mesec.
2. Pri sindromu suhega očesa. Ta bolezen ni povezana z žilnimi patologijami, povzroča ga dolgotrajno delo za računalnikom, pri ženskah v obdobju menopavze pa hormonske spremembe. V tem primeru ne pripravimo poparka, ampak zelo močan napoj – 2 žlici posušenega rastlinskega materiala na 100 ml vrele vode. To sredstvo pustimo stati eno uro, nato zelo natančno precedimo, lahko celo s filtrirnim papirjem. V vsako oko vkapamo po 2 kapljici vsake 2–3 ure. Sredstvo se uporablja tudi v kuri, vsaj en mesec, nato se naredi premor.
3. Pri zdravljenju abstinenčnega sindroma. Pri tem ne gre le za alkoholizem, ampak tudi za zasvojenost z mamili. Sredstvo pa se pripravi po enem receptu, saj pomaga iz telesa izločiti toksine, ki so vzrok tega sindroma. Vzamemo 1 liter kakovostne mlečne sirotke, dodamo 4 žlice zelišča šikše, zavremo in pustimo stati 8 ur (najbolje v termosu ali pa posodo zavijemo v toplo krpo). Precediti ni treba, uporablja se ga v takšni obliki, po 1 kozarec 4–5 krat na dan.
4. Pri kronični utrujenosti in psiho-čustveni izčrpanosti. V tem primeru lahko sredstvo uporabimo na različne načine. Najenostavnejša možnost je uporaba že pripravljene alkoholne tinkture vodjanike – 20–30 kapljic na pol skodelice hladne vode (jemlje se trikrat na dan, pol ure pred zajtrkom, kosilom in večerjo). Druga možnost je klasičen odvarek vodjanike (njegov recept bo predstavljen spodaj), ki ga dodamo v kopel, ki jo vzamemo pred spanjem. Pripraviti ga je treba v količini 1–2 litra po navedenem razmerju. Odvarek mora biti dovolj močan, temno zelene barve. Kopel lahko jemljemo vsak dan, učinek bo opazen takoj. Nazadnje lahko pijemo čaj iz vodjanike ali zgoraj opisani sok.
5. Pri različnih vnetnih boleznih ledvic. Za to pripravimo odvarek, ki pomaga znebiti se oteklin, ki jih povzroča prekomerno zadrževanje tekočine v telesu. Vzamemo 3 žlice suhih listov na 1 liter vrele vode, zavremo, pustimo na nizkem ognju, ohladimo in precedimo. To sredstvo je treba vseeno previdno jemati ob prisotnosti ledvičnih kamnov ter pri ledvični odpovedi.
6. Pri epilepsiji vzamemo 100 g suhih jagod vodjanike, prelijemo z 0,5 l vrele vode in pustimo stati eno uro v termosu (ali pa posodo preprosto zavijemo v toplo krpo). Odmerjanje sredstva za otroke in odrasle bo različno. Otroci, starejši od 7 let, lahko uživajo po 1 žlico na dan, odrasli pa po 7 žlic na dan. Obstaja še ena možnost priprave odvarka, ko enako količino jagod prelijemo z 1 litrom vrele vode in segrevamo v vodni kopeli pol ure. To sredstvo lahko pijemo v preventivne namene. Trajanje kurativnega zdravljenja je najmanj 1 mesec. Ponovimo ga lahko največ enkrat na četrtletje.
7. Za zdravljenje in preprečevanje nalezljivih in prehladnih bolezni. Vzemite 2 jedilni žlici suhega materiala (uporabi se celoten nadzemni del, vključno s plodovi in cvetovi), prelijte z 0,5 litra vrele vode in pustite stati v termosu čez noč. Pijte 150 ml trikrat na dan pred jedjo. Hkrati je priporočljivo vzeti pol čajne žličke perge (čebelarski produkt, bogat z vitamini in minerali, ki lahko kompenzira možen prekomerni diuretični učinek). Potek zdravljenja traja vsaj 40 dni. To sredstvo priporočajo za pitje pri okrevanju po hudi bolezni in celo po pretresu možganov.

V ljudski medicini na osnovi jagod in listov šikše pripravljajo zdravilne kopeli, ki pomagajo pri krčih in krčih žilja. Obstajata dva načina:

1. Vzemite približno 300–400 g jagod in listov vodjanike, jih stresite v laneno vrečko in spustite v kad, napolnjeno z vročo vodo.
2. Vzemite 1 l materiala (listov, vejic, jagod) na 5 l vrele vode – takšno količino sredstva namakajte v lavorju, ki ga pokrijete z drugim lavorjem in ovijete z odejo. V takšnih pogojih naj tekočina stoji 8–12 ur, nato pa poparek precedite skozi gazo (po porcijah) in ga zlijte v kad z vročo vodo.

Zdravilno kopel lahko jemljete 20–30 minut, ne dlje. Priporočen potek zdravljenja je 10 postopkov, po enega na dan. Ponovite ga lahko čez pol leta.

Vrste zdravilnih pripravkov

Najbolj priljubljena oblika uporabe tega zdravilnega sredstva je poparek iz posušene zeli. Pripravite ga tako: vzemite 2 jedilni žlici na 0,5 l vrele vode, pustite stati eno uro, nato precedite. Takšno sredstvo uporabljajo na primer pri epilepsiji, različnih boleznih CŽS itd. Vendar obstajajo tudi druge možnosti.

Tinktura

Tinktura katere koli zdravilne rastline se pripravi na osnovi alkohola. V tem primeru je to lahko etilni alkohol, ki se prodaja v lekarnah, vodka ali vino.

Prva možnost – raztopina alkohola (40–50%) ali kakovostna vodka. Vzemite stekleno posodo, vanjo stresite 5 jedilnih žlic suhega zdrobljenega materiala in prelijte z 1 l vodke ali alkoholne raztopine. Pustite stati 10–12 dni. Posodo hranite na suhem mestu, kjer ne bo izpostavljena sončni svetlobi, vsak dan jo pretresite. Po tem roku sredstvo precedite in nalijte v priročno posodo. Menijo, da je najučinkovitejše proti epilepsiji, ker je alkoholni izvleček bolj koncentriran kot vodni. Jemljite ga po 1 čajni žlički trikrat na dan, razredčenega z majhno količino vode.

Druga možnost – tinktura na osnovi suhega rdečega vina. V tem primeru vzemite 5–6 jedilnih žlic suhega rastlinskega materiala na 1 l vina. Tehnologija priprave je enaka – posodo hranite 10–12 dni na suhem in temnem mestu, občasno jo pretresite. Končano sredstvo precedite. To tinkturo lahko uživate brez redčenja z vodo – po 30 ml (pravzaprav kozarec za žganje) trikrat na dan, ne glede na obrok.

Prevretek

Odvarek šikše lahko pripravite na različne načine. V nekaterih receptih se uporabljajo samo listi in zel – vzamete 2 žlici takšne surovine na 2 kozarca vrele vode, ponovno zavrete, pustite na nizkem ognju 5–7 minut, nato ohladite in precedite.

Ampak nekateri zeliščarji menijo, da je kombinirani odvarek učinkovitejša možnost, za pripravo katerega vzamete enake dele nadzemnega dela (zelišč in listov) in plodov šikše. Na primer, po 10 g vsake vrste surovine prelijete s kozarcem vrele vode, pokrijete posodo s tem sredstvom s pokrovom in jo postavite segrevati na vodno kopel vsaj 15 minut, nato ohladite in precedite. Tovrstne odvarke imajo za učinkovito sredstvo proti krčem. Nekateri zeliščarji jih uporabljajo tudi za zdravljenje abstinenčnega sindroma pri alkoholizmu.

Čaj

Za to vzamete 3 žlice zdrobljene posušene zeli šikše in prelijete z 1 l hladne vode. To sredstvo zavrete, pustite stati 10 minut, nato pa filtrirate. Napitek lahko pijete kot običajen čaj – na primer 1 kozarec popoldne za odpravo utrujenosti. Ponoči ga raje ne pijte, ker ima diuretične lastnosti. Pri boleznih ledvic je priporočljivo popiti 1 kozarec sredstva na dan – vendar le zjutraj. Za izboljšanje okusa lahko napitku dodate malo medu.

Uporaba v kozmetologiji

Sibirska šikša se uporablja kot surovina za različne gotove kozmetične izdelke – šampone, balzame, losjone in celo kreme za obraz.

Toda to rastlino lahko uporabljate tudi v domači kozmetologiji. Na primer, iz nje pripravite poparek, ki se lahko uporablja pri zdravljenju seboreje. To sredstvo pripravite takole – 4 žlice suhe rastlinske surovine prelijete z 0,5 l vrele vode, nato pustite stati eno uro in pred uporabo precedite skozi dvakrat prepognjeno gazo. To sredstvo vtrete v lasišče po umivanju – tako bo najbolj učinkovito proti prhljaju. Prav tako ga uporabljate za izpiranje – samo v preventivne namene, da bodo lasje gosti in sijoči.

Sibirska šikša je koristna tudi za kožo. Ni naključje, da nekatere kozmetične znamke dodajajo izvleček šikše v sestavo dnevnih krem za obraz. Še posebej koristne so jagode šikše, saj vsebujejo veliko antioksidantov, ki upočasnjujejo procese staranja. Zato lahko zgoraj opisan sok iz jagod šikše dodajate v poljubne obrazne maske (5–7 ml na 50 ml osnovne mase).

Prav tako lahko zamrznete kozmetični led s sokom jagod šikše in z njim drgnete kožo obraza. Najbolje je, da to počnete dvakrat na dan: zjutraj – da se koža »prebudi«, in zvečer, da se znebite posledic stika z vsemi škodljivimi snovmi, ki jih vsebuje zrak velikega mesta.

Odvarek iz listov šikše bo pomagal pri aknah. Vzemite 1 žlico rastlinske surovine na 300 ml vrele vode, segrevajte 15 minut na vodni kopeli, ohladite na sprejemljivo temperaturo in filtrirajte. Sredstvo uporabljajte kot losjon za drgnjenje očiščene kože z običajnim sredstvom.

Kontraindikacije za uporabo

Vodenika načeloma nima kontraindikacij. Izjema so primeri individualne občutljivosti in alergijske reakcije na sestavine, ki jih vsebuje. Poleg tega se pripravki na osnovi te rastline ne priporočajo med nosečnostjo, čeprav pomagajo zmanjšati otekline, ki bodočim materam povzročajo toliko težav. Razlog je v tem, da vpliv vodenike na plod še ni raziskan. V obdobju dojenja je ne jemljejo, ker lahko pri otroku povzroči alergijsko reakcijo. Prav tako je ne smemo dajati otrokom, mlajšim od 5 let – to velja tudi za druga fitoterapevtska sredstva, zlasti če je otrok že imel primere atopijskega dermatitisa.

Ljudje z nizkim krvnim tlakom naj previdno uporabljajo pripravke na osnovi vodenike, saj lahko poparki in odvarki poslabšajo stanje.

Zanimiva dejstva

Šikša je pomemben del prehrane severnih ljudstev. Raziskave potrjujejo, da so šikšo kot zdravilo za različne bolezni uporabljali Inuiti in Sami, avtohtono prebivalstvo tundre, kjer ta jagoda tudi uspeva. V tistih časih so jagode pripravljali za zimo, vendar jih niso le sušili, ampak so jih mešali z maščobo in uživali, da bi preprečili skorbut. Seveda v tistih časih na teh območjih niso uporabljali masla, še manj sončničnega olja, zato so jagode mešali s tjulnjevo maščobo. Pri rusko govorečih ljudstvih severa je imela ta jed posebno ime – "kirilka", ki ga celo omenja Daljev slovar, čeprav nekateri viri omenjajo tudi "tolkuša" – to je mešanica jagod z ribami in maščobo.

V kulinarični tradiciji teh ljudstev se vodenika uporablja sveža in namočena. Res dobro poteši žejo, čeprav je ne moremo imenovati okusna. Sodeč po tem, da jo v nekaterih regijah starinsko imenujejo "drago zelišče", so jo cenili predvsem zaradi učinkovitosti, ne pa zaradi kulinaričnih lastnosti. Poleg tega, da so jagode služile kot zdravilo, so iz njih pridobivali tudi naravno barvilo za volno – sok teh plodov je dal tkanini lep češnjev odtenek.

Mimogrede, v sodobnih pogojih iz nje izdelujejo marmelado, različne sladice, vključno s sadnim želejem, omake za mesne in ribje jedi ter celo alkoholne pijače. Priporočljivo je uživati njene jagode s fermentiranimi mlečnimi izdelki, da se kalcij bolje absorbira.

Jagode vodenike so priljubljene tudi na Daljnem vzhodu. To še posebej velja za tibetansko medicino, kjer so to rastlino imeli za učinkovito zdravilo proti sibirskemu antraksu. Vendar pa so bile te jagode in listi priljubljeni predvsem v dveh vejah tibetanske tradicije – mongolski in burjatski, ki sta se razvijali neodvisno druga od druge. In že v tistih časih, dolgo preden so raziskali kemično sestavo "dragega zelišča", so tibetanski zdravniki vedeli, da je koristna za jetra.

Fotografija šikše