Lokvanj: zdravilne lastnosti in kontraindikacije

Botaniki lokvanj imenujejo s čudovito besedo »nimfeja«. Romantično! Takoj si predstavljamo, kako se nimfa – čudovito pravljično bitje – igra na bregu vodnega telesa, katerega vodna površina je prekrita s čudovitimi cvetovi, podobnimi liliji. Ljudstvo je lokvanju dalo nič manj lepo ime – rusalkin cvet. Kljub temu da je nimfeja nezahtevna in jo najdemo skoraj povsod, je danes ta rastlina vpisana v Rdečo knjigo, saj jo ljudje neusmiljeno uničujejo.

Kemična sestava

1. V koreniki je veliko hranilnih snovi: škrob, sladkor in beljakovine.
2. Naslednje pomembne sestavine korenine lokvanja so čreslovine (te so, mimogrede, prisotne tudi v listih in semenih). Za samo rastlino so potrebne, saj preprečujejo gnitje korenike, kar je povsem mogoče zaradi stalnega bivanja v vodi. Čreslovine so človeškemu telesu koristne iz več razlogov. Pomagajo pri boju proti prebavnim motnjam, driski in disbakteriozi, znajo zatreti razmnoževanje mikrobov ter iz telesa izločati toksine in odpadne snovi, tudi po radiacijskem obsevanju. Prav tako imajo sposobnost zaustavljanja krvavitev in protivnetne lastnosti.
3. Za čiščenje telesa deluje tudi gumi, ki ga vsebujejo korenine rastline, prisotni vinski in galna kislina pa skupaj z naravnimi antioksidanti prispevajo k izboljšanju presnovnih procesov v telesu. Smole spodbujajo krepitev imunosti, pomagajo pri boju proti vnetjem in sodelujejo pri vzpostavljanju delovanja dihalnega in srčno-žilnega sistema.
4. V cvetovih in listih je veliko flavonoidov, katerih spekter delovanja je zelo širok – od krepitve žil in imunomodulacije do protirakavega, hipoalergenega in antioksidativnega delovanja.
5. Kljub temu lokvanj vsebuje vrsto snovi, zaradi katerih ga uvrščamo med nevarne rastline. To so glikozidi in alkaloid nimfein. Po eni strani je nenadzorovano uživanje teh snovi lahko vzrok za zastrupitev, ki se kaže v motnjah delovanja živčnega in srčno-žilnega sistema. Po drugi strani pa lahko glikozidi v terapevtskih odmerkih odpravijo tahikardijo, izboljšajo krvni obtok in uravnavajo srčno delovanje. Alkaloide v priporočenih odmerkih uporabljamo za lajšanje bolečin, zaustavljanje krvavitev, dvig telesnega tonusa ter zdravljenje živčnih obolenj in bolezni srca in ožilja.

Kako izgleda in kje raste

Korenika lokvanja je debela, bele barve s črnimi »zarezami«. Razrašča se po površini in znotraj dna usedlin ter se nanje pripenja z dolgimi, tankimi, a trdnimi koreninicami. Rastlina nima stebla, listi in cvetna stebla rastejo neposredno iz korenine.

Listi rastline so srčaste oblike, precej trdni, temno zelene barve in plavajo razprti v vodoravnem položaju na vodni gladini. Širina listov se lahko giblje od 25 do 35 cm.

Lokvanj cveti od začetka do konca poletja; njegovi cvetovi so precej veliki, v odprtem stanju lahko dosežejo 20 cm v premeru. Prav tako se nahajajo na vodni gladini.

Cvetovi so bujni, polni, zaradi velikega števila ovalnih cvetnih listov s koničastimi konicami. V naravi večinoma najdemo snežno bele lokvanje, ki proti sredini postopoma dobijo rumenkasto barvo, v sami sredini pa so rumeno-zlate prašnice. Nežen, a obstojen vonj lokvanja se lahko širi po vsem območju okoli ribnika ali jezera, v katerem raste.

Plod lokvanja je ovalne oblike in je podoben majhnemu vrčku, od tod tudi ime rastline. Plod popolnoma dozori pod vodo, kjer se odpre in sprosti semena, prekrita z gosto, spolzko plastjo, zaradi katere ostanejo na gladini. Postopoma se ta plast izpere, semena nabreknejo, postanejo težja in se počasi spustijo na dno vodnega telesa, kjer vzklijejo in začnejo rasti.

Lokvanj raste v jezerih in ribnikih z mirno vodo ali v mirnih zalivih počasi tekočih rek na globini do največ 2 m. V naravnem okolju ga lahko najdemo v vseh državah na planetu, razen v polarnih in subpolarnih regijah. Vrtnarji so vzgojili številne lokvanje različnih barv, ki jih uporabljajo v krajinskem oblikovanju in z njimi okrasijo okrasna vodna telesa.

Vrste

Lokvanj preseneča z raznolikostjo odtenkov in barv, ki obstajajo v naravi. Danes obstaja približno 50 sort te rože.

Beli lokvanj
Zasedel je celotno območje Evrazije, njegove vodne kolonije pa niso redke niti v Afriki. Ta lokvanj je velik, ima liste s premerom okoli 35 cm in impresivno velike cvetove, ki lahko dosežejo do 20 cm v premeru, barva pa je rahlo mlečna. Rastlina ima močan in oprijemljiv koreninski sistem, ki se širi po površini dna, vendar prodira v mulj s svojimi podolgovatimi poganjki. Korenina zraste do 65 cm v dolžino.

Pod vodno gladino stebla rastejo v velikem grmu, zato se lahko ena rastlina lokvanja zelo prosto razširi in zavzame veliko prostora v jezeru ali ribniku.

Bela nimfeja cveti tri tedne, zaporedoma izmetava en bel lokvanj za drugim.

Vodni lokvanj
Po zunanjih značilnostih je vodna nimfeja podobna belem lokvanju. Listi, ki plavajo na površini, so srednje veliki, tisti pod vodo pa drobni. Kremasti, ne preveliki cvetovi s svetlo rumeno sredico ležijo na površini vodnega zrcala. Farmakologija uporablja vodni lokvanj.

Modri lokvanj
Menijo, da se je ta vrsta pojavila ena prvih, ima tudi druga imena – egipčanski lotos ali egipčanska lilija. Ta lokvanj se je začel širiti po svetu iz Nila, največje afriške reke, najprej po Afriki, nato pa napredoval na Tajsko in v Indijo. Njegovi listi so precej široki – približno 35 cm, na njih so precej jasno vidne močne žile. Na njihovem ozadju njegovi cvetovi, ki niso večji od 20 cm, delujejo nekoliko drobni. Odtenki cvetnih listov v istem cvetu so lahko nebesno modri, vijolični, plavi ali živo modri.

Rdeči lokvanj
Njegov cvet ima izvirno in lepo barvo – od temno rožnate do čisto rdeče. Cvetovi so ne preveliki, s premerom od 12 cm, širijo nežen, obstojen vonj. Korenina leži v tleh plitvo. Razvejana je, od glavnega stebla odhaja še vrsta dodatnih. Svetlo zeleni, mesnati, sočni listi dosežejo do 25 cm v premeru.

Tigrasti lokvanj
Ime je dobil zaradi neenakomerne obarvanosti temno zelenih listov, vzorca rdečkasto rjavih in rjavih lis, ki spominjajo na tigrove proge. Koreninski sistem je, tako kot pri vseh lokvanjih, močan in dobro razvit. Botaniki menijo, da je domovina te vrste lokvanja vroča Afrika, zato je to ena najbolj zahtevnih vrst nimfeje glede toplote; ne prenaša hladne vode, hitrih tokov in zmrzali. Cvetovi so beli ali rahlo kremasti, kompaktni.

Victoria Regia ali amazonska nimfeja
Ta vrsta lokvanja ima najbolj impresivno velikost. Njen cvet v popolnoma razcvetenem stanju doseže 35 cm, pri čemer od začetka cvetenja do konca pridobiva vse nežne odtenke – od snežno bele do čisto rožnate. Cveti enkrat na leto in se odpre le ponoči. Vonj Viktorije Regije je precej obstojen in nepozaben. Na ogromnem listu lokvanja – do 2 m v premeru – lahko brez težav leži mladostnik in list z zavihanimi robovi prenese njegovo težo, ne da bi potonil.

Viktorija Regija je bila odkrita relativno nedavno – v 19. stoletju v porečju reke Amazonke. Danes jo gojijo v različnih državah sveta, tudi v Rusiji.

Rumeni lokvanj
Rumeni lokvanj je trajnica, ki dobro prezimuje v srednjem pasu. Koreninski sistem rastline je dobro razvit, korenine so nameščene globoko v tleh. Listi, ki so pod vodo, so drobni, z neenakomernim robom in so nameščeni na skrajšanih pecljih.

Listi, ki plavajo na vodni gladini, so jajčaste oblike, v premeru do 20 cm. Cvetovi s premerom 17 cm so na zunanji strani zelenkasti, znotraj pa rumeni. Takšen lokvanj cveti dolgo – od junija do septembra.

Nabiranje in shranjevanje

Ljudski zdravilci za pripravo zdravilnih mešanic uporabljajo vse dele lokvanja – od korenike do semen.

Korenike začnejo nabirati, ko rastlina vstopi v obdobje cvetenja. Čeprav se največ hranilnih in koristnih snovi nabere bližje jeseni. Pri nabiranju na dnu vodnega telesa ne jemljite vsega do čistega, precejšen del korenin je treba pustiti, da lokvanj popolnoma ne izgine. Običajno za pridobivanje zdravilnih surovin z dna uporabljajo kavlje.

Korenike, vzete z dna, je treba očistiti drobnih tankih koreninic, oprati in narezati na manjše kose, ki jih nato razporedite pod streho, na prepihu, vendar tako, da sončni žarki ne padajo na zdravilno surovino. Hkrati lahko pripravite cvetove in popke. Po popke se je treba odpraviti pred sedmo uro zjutraj, preden se uspejo odpreti. Cvetove je najbolje uporabiti takoj sveže, če pa je nujno potrebno, jih lahko posušite v enakih pogojih kot korenine – v senci in na prepihu.

S pripravo listov običajno ni težav: lahko jih režete od pomladi do hladne jeseni. Surovino sušijo pod streho, v prostoru z dobrim prezračevanjem.

Semena je enostavno nabrati s površine ribnika ali jezera in jih nato sušiti v nespremenljivih pogojih: v senci.

Vsako vrsto zdravilne surovine – korenine, liste, cvetove in semena – hranijo v ločeni papirnati vrečki v suhem prostoru; v takšnih pogojih ohranijo svoje zdravilne lastnosti dve leti.

Kako se lokvanj razlikuje od lotosa

Navzven sta obe rastlini čudoviti – tako lotos kot lokvanj. Lokvanj združuje celotno skupino (več kot petdeset sort) rastlin iz družine lokvanjevk, ki rastejo v vodi. Lotos ima le dve vrsti – rumeno in oreškonosno.

Najbolj opazna razlika je v listih in cvetovih. Pri lokvanju ležijo vodoravno na vodni gladini, lotos pa živahno in precej visoko nad vodo drži svoje dvigajoče se liste in cvetove.

Po obliki listov se ti dve rastlini prav tako razlikujeta: pri lokvanju so listi ploščati z ravnim robom, pri lotosu pa imajo obliko plitve skodelice z valovitim robom.

Na splošno so razločni tudi cvetovi. Pri lokvanju so cvetni listi ožji kot pri lotosu, jih je več, zato je vsak cvet videti dvojnat. Poleg tega ima lotos v nasprotju z lokvanjem velik, opazen semenski strok.

Če primerjamo rastišča rastlin, je treba poudariti, da lokvanja najdemo skoraj povsod. Lotos je v primerjavi z njim pravi aristokrat, ki za normalno življenje potrebuje posebne pogoje – dolgo toplo poletje in veliko sončne svetlobe. Zato ga lahko na ozemlju Ruske federacije srečate v Astrahanski oblasti in v vodnem bazenu Kaspijskega morja.

Posebnosti gojenja

Ker je lokvanj izjemno lep, je povsem razumljivo, da si vsak vrtičkar želi vzgojiti tak čudež na svojem vrtu. Za to ni težko ustvariti ugodnih pogojev.

Izkušeni vrtnarji priporočajo, da se, da bi se izognili razočaranjem, ne skoparite in kupite sadilni material v dobrih preverjenih trgovinah za vrtnarje ali pri zanesljivih, dobro poznanih cvetličarjih.

Lokvanj je treba saditi poleti, ko je nastopilo toplo vreme. Raje ga posadite ne v zemljo ribnika, ampak v velik lonec, da ga boste jeseni lahko zlahka vzeli ven in odnesli rastlino na prezimovanje. V majhnem ribniku ni treba ukoreniniti veliko rastlin.

Zemljo za sajenje je bolje kupiti posebno; če je ni v prodaji, lahko na dno sadilne posode vsipate 4–5 cm šote in vsaj 10 cm travne zemlje, pomešane s peskom. Rastnega vrha ne smemo poglobiti v zemljo. Med sajenjem je treba h koreninam lokvanja prilepiti kroglice iz gline, v katere so vmešana mineralna gnojila. Te bodo rastlino hranile ves čas sezone. Zgornjo plast v sadilnem loncu nasujte s prodniki, da posoda ne bo plavala. Lonce spustite na dno ribnika: pritlikave sorte naj rastejo na globini 50 cm, ostale pa na 1 m in globlje. Da bi rastlina hitreje pognala, jo pustite na plitvem do pojava prvih listkov.

Da bi nimfeja normalno rasla, ni potrebno posebnega truda. Pomembno je, da ne dopustite preveč bujne rasti listov, saj lahko zaradi tega cvetovi postanejo manjši. Vsaki rastlini pustite največ tri liste, ostale pa odtrgajte. Ribnik je treba čistiti vsako sezono. Jeseni, po odstranitvi lokvanjev na prezimovanje, vodo izpustite, stene ribnika postrgajte od oblog, operite, spomladi pa vanj natočite čisto vodo.

Lokvanj redko zboli, saj ima zelo močno imuniteto. Žuželke ga prav tako redko napadejo. Toda v vročini se lahko v majhnih ribnikih s stoječo vodo naseli hrošč, imenovan lokvanjev listojed. Njegova ličinka objeda liste rastline. Škodljivca je treba pobirati ročno, poškodovane liste pa odstraniti. Bolje je, da ne uporabljate kemičnih zaščitnih sredstev, saj ubijejo vse živo v vodi.

Lokvanj lahko napade tudi listna uš. Ne samo da kvari liste, ampak tudi uničuje cvetove – najprej poslabša njihov videz, nato pa celo povzroči njihovo zgodnje odcvetenje. Način boja proti njej je en sam – izpiranje škodljivca z vodo.

Zdravilne lastnosti lokvanja

Uradna medicina uporablja lokvanj. Vključen je v kompleksno večkomponentno mešanico Zdrenko, ki se uporablja za zdravljenje anacidnega gastritisa in papilomatoze mehurja.

Zaradi snovi, ki so v sestavi rastline, ima protivnetno, adstrigentno in antibakterijsko delovanje, lahko znižuje vročino, ustavlja kri, zmanjšuje bolečino, niža krvni tlak, pomirja in povzroča spanje. Poleg tega je lokvanju lastno odvajalno delovanje, holeretični in diuretični učinek.

Lokvanj v ljudski medicini

Ljudska medicina uporablja lokvanj precej široko. Na seznamu bolezni, za katere zdravilci predpisujejo sredstva na njegovi osnovi, so poleg navadnega prehlada tudi resnejše – kot so tuberkuloza, tumorji, hepatitis, driska in griža.

Lokvanj pomaga tudi pri boleznih sečil in spolnega sistema – ledvic, mehurja (vključno s cistitisom), gonoreje, priporočajo ga pri levkoreji. Pri težavah s kožo lokvanj prav tako dobro pomaga, z njim zdravijo gnojne rane, abscese, razjede, ognojke in furunkle, ter lajšajo vnetja povrhnjice. Rastlino uporabljajo za odpravljanje krčev različnega izvora, motenj živčnega sistema, zlasti nevroz, nevralgij, z njeno pomočjo se izhaja iz depresivnih stanj.

Lokvanj pomaga lajšati zobobol in revmatične bolečine, uporablja se v kozmetiki za zdravljenje prhljaja in izboljšanje kakovosti las, beljenje kože ter posvetlitev peg.

Ljudski zdravilci uporabljajo za pripravo zdravilnih pripravkov korenike in cvetove belega lokvanja, pri čemer ima vsaka oblika določen namen. Iz cvetov pripravljajo odvarke, ki jih uporabljajo kot pomožno sredstvo pri zdravljenju zlatenice ter kot odvajalo. Z infuzijo cvetnih listov se borijo proti nespečnosti, uporabljajo jo za lajšanje stanja med vročinsko boleznijo. Z odvarkom korenike zdravijo ledvice in mehur, uporabljajo ga za hitrejše celjenje ognojenih prask in ran ter kot zdravilno in preventivno sredstvo proti izpadanju las.

Pomirjujoč poparek

Zavreti pol litra vode in preliti 2 žlici cvetnih listov lokvanja. Pustiti, da se namaka 50–60 minut, nato precediti. Poparek uporabljati kot pomirjevalo in uspavalo. Priporočen dnevni odmerek: 4-krat po obroku po 30 ml. Zdravljenje traja en mesec.

Odvar pri visoki temperaturi

Za 400 ml vode potrebujete žlico cvetnih listov. Prelijte zdravilno rastlino s kropom in postavite na vodno kopel, da se kuhajo četrt ure. Odstavite in pustite stati še pol ure. Precedite, ko se nekoliko ohladi, in jemljite po 100–120 ml, če se pojavi visoka vročina.

Pri srčni šibkosti

Enakomerno zmešajte cvetne liste lokvanja in zrele plodove gloga. Vzemite žlico nastale mešanice in prelijte s 300 ml vrele vode. Pustite 3 ure, da se dobro prepoji. Precedite in pijte dvakrat na dan po 50 ml, zdravljenje nadaljujte 21 do 30 dni.

Pri vnetjih kože

Prelijte tri žlice narezanih listov lokvanja s pol litra kropa, pustite namakati pol ure. Precedite tekočino in z njo namočite mehko bombažno krpo ali gazo, zloženo v več plasti. Naložite krpo na prizadeto mesto za približno 20 minut. To sredstvo je učinkovito ne le pri vnetjih kože, ampak tudi pri gnojnih izpuščajih. Če postopek ponavljate 3- do 5-krat na dan, bo celjenje potekalo precej hitro.

Pri bolečinah v mišicah

Cvetove lokvanja (3 žlice) poparite z majhno količino vrele vode in pustite pod pokrovom, da nabreknejo. Nato jih zavijte v bombažno krpo ali gazo ter nanesite na problematično mesto. Pustite obkladek delovati od pol ure do ene ure.

»Gorčični obkladki« pri prehladu

Za pripravo »gorčičnih obližev« je treba korenino lokvanja zdrobiti. Svežo lahko takoj daste v mešalnik, posušeno pa najprej poparite v vroči vodi. Nastalo kašo naložite na bombažno krpo in položite na hrbet ali prsni koš spredaj. Dober učinek boste dosegli, če kaši za »gorčični obliž« dodate med. Maso najprej pokrijte s polietilensko folijo ali voskanim papirjem, nato pa se pokrijte z odejo ali toplim šalom. S takim sredstvom grejte bolnika vsaj eno uro, njegove sledi (sok, kapljice medu) nato sperite s kože.

Če je kaša narejena iz sveže korenine, lahko s to metodo zdravite ne le prehlad, ampak tudi olajšate stanje pri radikulitisu, postopek ponavljajte, dokler bolečina v hrbtu ne mine.

Izpiranje proti prhljaju

Prhljaj lahko zdravite z odvarkom cvetnih listov lokvanja, ki jih je treba predhodno zmečkati. Segrejte vodo (400 ml) do vrenja, z njo prelijte zdravilno zelišče in kuhajte četrt ure, ko se ohladi, precedite. Izperite lase po umivanju z običajnim šamponom. Ne le da odpravlja prhljaj, ampak tudi pomirja vnetje kože.

Vrste zdravilnih pripravkov

Poparek

Za pripravo poparka potrebujete cvetove in liste belega lokvanja. Obe sestavini zdrobite, vzemite po eno žlico in stresite v termovko, nato prelijte zdravilno rastlino z 0,5 litra vrele vode. Pustite pripravek z lokvanjem v termovki čez noč, zjutraj ga filtrirajte. Dobil se bo odlično sredstvo za nego kože: lahko se borite proti pegam, posvetlite porjavelost in zdravite akne. Z infuzijo obrišite obraz 2- do 3-krat na dan.

Tinktura

Tinktura iz korenine belega lokvanja se pripravi v razmerju 1:10, torej na pol litra vodke potrebujete 50 gramov narezanega zdravilnega materiala. Pustite mešanico stati 14 dni brez dostopa sončne svetlobe, vsakodnevno stresajte steklenico. Filtrirajte in shranite na temnem in hladnem mestu.

To sredstvo je priporočljivo pri kompleksni terapiji tumorjev, še posebej dobre rezultate kaže pri zdravljenju vranice. Režim zdravljenja: trikrat na dan 20 kapljic, neodvisno od obrokov.

Prevretek

Za pripravo večnamenskega odvarka potrebujete 5 gramov posušene in zdrobljene korenine belega lokvanja. Stresite jo v skodelico, v kateri ste zavreli kozarec vode. Skodelico postavite v vodno kopel, držite jo od trenutka vrenja 20 minut, odstranite in ohladite. Po ohladitvi precedite. Tak odvarek se priporoča peroralno pri nevrozah. Tekočino razdelite na dva obroka in enega vzemite zvečer, drugega zjutraj. Tečaj jemanja: 21 dan.

Zunanje se nanese v obliki obkladkov, če je koža ožgana na soncu ali so termične opekline, ter za zdravljenje razpok na koži in gnojnih prask. Mehko krpo navlažite z decokcijo in jo položite na prizadeta mesta; obkladek držite vsaj 15 minut. Postopek ponovite od 3 do 6-krat na dan.

Kontraindikacije za uporabo

Zdravilna sredstva na osnovi lokvanja je treba uporabljati previdno, saj vsebuje strupene snovi. Pred notranjo uporabo se posvetujte z zdravnikom in nikakor ne presegajte priporočenega odmerjanja.

Prepovedana je tako notranja kot zunanja uporaba lokvanja pri otrocih, nosečnicah in materah, ki dojijo.

Ker imajo pripravki iz lokvanja sposobnost zniževanja tlaka, jih hipotenziki ne smejo jemati. Možna je tudi individualna nestrpnost tako do celotne rastline kot do njenih posameznih sestavin.

Zanimivosti o lokvanju

1. Raziskave starih fosilov pričajo, da je lokvanj ena najzgodnejših cvetočih rastlin.
2. Lokvanj ima zanimivo lastnost: ponoči se zapre in lahko potone pod vodo, kjer obnovi svežino pred naslednjim dnem.
3. Naši predniki so opazili, da je vedenje lokvanja neposredno odvisno od vremena. Če se cvetovi zgodaj zjutraj odprejo, vreme obljublja sonce cel dan; če se izpod vode pokaže šele po deveti uri, je treba pričakovati dež; če se sploh ne dvigne na površje, bo zagotovo ploha.
4. Lokvanj je lahko nadomestek za posamezna živila. Njegove korenike so bogate s škrobom in se lahko uporabljajo tako za njegovo pridobivanje kot za proizvodnjo moke, za kar je treba z namakanjem iz njih odstraniti čreslovine. Če pa semena lokvanja popečemo, lahko postanejo nadomestek za kavo.
5. Lokvanj ali nimfeja je dobil ime po starogrški legendi, ki pripoveduje o nimfi, ki se je brezupno zaljubila, se vrgla v vodo, tam za vedno izginila in se spremenila v čudovito rožo.
6. Pri starih Slovanih je lokvanj nujno vstopal v ljubezenska napitke kot sestavina.

Fotografija lokvanja